Festival Ljubljana zelo optimistično zre v prihodnost. Kot smo že poročali, je napovedal nova termina za gostovanje ruskega muzikala Lolita, sicer na Gospodarskem razstavišču, sedaj pa napoveduje še izvedbo petega Zimskega festivala, ki bo na sporedu med 18. in 31. januarjem 2021. S tem pa se očitno kaže splošni optimizem v državi, saj je večina…

Danes se bo uradno končal 36. Slovenski knjižni sejem, tokrat prvič v povsem elektronski ali digitalni ali spletni obliki. Je velik izziv, še posebej glede na vse tehnične možnosti, ki jih taka prireditev ponuja kot še eno, pogojno rečeno alternativno priložnost. Če je predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol izjavil, da je na spletu sejem…

Slovenski knjižni sejem poteka letos na spletu, a je v obsežnih digitalnih platformah, z neposrednimi prenosi dogajanja, čeprav ne s sejma v Cankarjevem domu, ampak v različnih oblikah “studijskega prenosa” prisoten, pa tudi medijsko odmeven, tako na televiziji, kot na radiu in v tisku. Med zamejskimi založbami sem tu že predstavil Mladiko in Založništvo tržaškega…

Epidemija novega koronavirusa zelo močno vpliva na organizatorje kulturnih dogodkov, na potek celotne kulturne sezone, festivalov, delovanje ansamblov, vliva nezaupanje v ustvarjalnost kot stalno kondicijo, vadbo, na vse, kar zahteva nenehno angažiranje, ne glede na zunanje okoliščine. Festival Ljubljana je tako v svojem programu 68. Ljubljana Festivala imel tudi gostovanje ruskega muzikala Lolita, ki pa…

Zmagovalec ali dobitnik najpomembnejše, to je velike nagrade 36. Slovenskega knjižnega sejma, je publicist in novinar Boštjan Videmšek. Fotografije v knjigi je prispeval Matjaž Krivic. Založnik nagrajene knjige ali knjige leta v Sloveniji je UMco (urednik Samo Rugelj). Njegova knjiga Plan B Pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti je prejela daleč ali prepričljivo…

Slovenska založba Mladika iz Trsta je prav tak prisotna na 36. Slovenskem knjižnem sejmu. Zanj so pripravili poseben katalog svojih izdaj. Mladika je prisotna na spletnem knjižnem sejmu z novostmi in posebnimi sejemskimi ponudbami. Bralci ji lahko sledijo na spletni strani sejma in izkoristijo knjižne ponudbe v tednu od 23. do 29. novembra. Knjige bodo kupcem poslali…

Slovenske založbe se predstavljajo na 36. Slovenskem knjižnem sejmu po elektronski poti, skratka na spletni način, ki jim omogoča tako predstavitev del kot pogovore z avtorji, ključna pa je seveda prodaja s sejemskim popustom. Manjkajo stiki v živo, kar nabolj občutijo založbe iz drugih mest in krajev, še posebej iz zamejstva, ki se sicer na…

Narazen, a vedar skupaj je geslo letošnjega 36. Slovenskega knjižnega sejma, ki ga lahko spremljate na spletu. Kot kažejo njihove informacije, bo trajal do 5. decembra (ne le do 29. novembra). V tem času je namreč možen nakup slovenskih knjig s 25 % popustom, prav tako ne bodo zaračunavali poštnine na posamezne oziroma kupljene knjige.…

Slovenska matica, tako kot tudi druge slovenske založbe, predstavlja na 36. Slovenskem knjižnem sejmu svoje nove ali najnovejše knjige na spletu. Ta nova oblika trženja, tokrat s 30 odstotnim sejemskim popustom, se letos izvaja prvič in tako množično, saj doslej takih oblik sejma in predstavljanja novih knjig še ni bilo. So se pa založbe večinoma…

Nagrado za najboljši literarni prvenec 36. Slovenskega knjižnega sejma, ki poteka na spletu, je dobil Borut Kraševec za knjigo Agni, ki je izšla pri založbi LUD Šerpa. Podobno kot naslov, ki je v svoji večplastnosti skrivnosten in izzivalen, je tudi vsebina dela, ki ga po oceni žirije ni možno uvrstiti v določeno kategorijo, polna privlačne…

Upravni odbor Društva slovenskih književnih prevajalcev se je soglasno odločil, da letošnjo Lavrinovo diplomo podeli Simoni Škrabec, priznani prevajalki in neutrudni posredovalki slovenske kulture v Kataloniji in Španiji. “Nemcistka in komparativistka dr. Simona Škrabec od leta 1992 živi in ustvarja v Barceloni. Njena bibliografija zajema več kot 350 bibliografskih enot, ki segajo od znanstvenih monografij…

Narodna galerija v letu 2021 pripravlja pregledno razstavo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja (1883‒1942), čigar delo je neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja.  Zavist, 1927 Hinko Smrekar je ustvaril številne avtoportrete in portrete sodobnikov ter vrsto ilustracij, narodnih in pravljičnih motivov, kjer se je razrasla njegova čudovita fantazija. Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na…