Mohorjeva Celovec na 36. Slovenskem knjižnem sejmu


Narazen, a vedar skupaj je geslo letošnjega 36. Slovenskega knjižnega sejma, ki ga lahko spremljate na spletu. Kot kažejo njihove informacije, bo trajal do 5. decembra (ne le do 29. novembra). V tem času je namreč možen nakup slovenskih knjig s 25 % popustom, prav tako ne bodo zaračunavali poštnine na posamezne oziroma kupljene knjige.

“Presneto, berite vendar!” je svoj čas zarobantil nobelovec Peter Handke. Za tokrat pa velja: “Brskajte vendar in najdite sebi in svojcem primerno knjigo.”

Mohorjeva Celovec na lanskem 35. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec

Mohorjeva Celovec je nazadnje izdala Knjižni dar 2021, vendar ga spričo epidemije ni mogla javno predstaviti, čeprav je načrtovala in vabila medijem že razposlala, zatem pa preklicala. Naj tu za 36. SKS še malo dodam iz mojega prejšnjega zapisa.

Koledar Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 2021 prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. Koledarski del nas vodi skozi cerkveno, delovno in praznično leto, prispevki pa nas tokrat popeljejo v koroške kraje, na Radiše, v Podgrad in Medgorje, do slovenskih krajevnih imen v okolici Beljaka, na Djekšah in ob vznožju Svinške planine. Poseben članek je posvečen novem krškemu škofu dr. Jožetu Marketzu. Spet drugi članki osvetljujejo zgodovinske dogodke: npr. revizionistično pobudo iz novembra 1920 na Koroškem, zgodovino Škofjeloškega pasijona, Franciscejski kataster, koncentracijsko taborišče Mauthausen in njegovi podružnici na Ljubelju. Za ljubitelje narave sta zanimiva prispevka o lovu in gobarstvu. Koledar vsebinsko zaokrožajo spominski članki ter poročila o delovanju treh Mohorjevih družb v letu 2020. »Koledar 2021 izjemno razgibano zrcali aktualne dogodke v letu 2020, še posebej me veselijo nove dejavnosti Mohorjeve v Slomškovi hiši na Ainethovi ulici v Celovcu. Prispevka o lovstvu in gobarstvu pa naj sta vzpodbuda za čim več aktivnosti zunaj v naravi – saj je to v času korone najbolj zdravo!« meni o Koledarju direktor Mohorjeve v Celovcu Karl Hren kot sourednik. Drugi sourednik pa je Hanzi Filipič.

Pratika, je tradicionalno branje za vsak žep in za vse okuse. Vsebinsko ponuja poleg koledarskega dela panoramo raznolikega branja iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, jezika, izbranih dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, pogleda k sosedom, zdravja – vse to začinjeno z zgodbami in fotografskimi utrinki. »Letošnja Pratika je v znamenju novega krškega škofa Jožeta Marketza, ki je bil navdušeno sprejet. Predstavljajo še druge slovensko govoreče škofe iz Koroške. Veliko veselje so doživeli tržaški Slovenci z vrnitvijo Narodnega doma v Trstu Slovencem. Zelo zanimiva pa je tudi zgodba o t. i. kmečkem strahu na koroško-štajerski Golici, ki je zbujal strah in je danes nagačen v muzeju v koroškem Volšperku,« pripoveduje urednik Adrian Kert. Poleg tega knjigica ponuja koledarski del ter prispevke o plebiscitu 1920, o zgodovini vinogradništva na Koroškem, o slovenskem narečju na Vipavskem, o skrivnostni beli omeli, o vrtnarjenju s šparglji in še o marsičem. Tako je po urednikovih besedah »informativno in kratkočasno branje za vse letnike, na koncu pa ponuja še kup smeha iz Humorjeve družbe ter sodelovanje pri nagradni igri, s katero si lahko pridobite knjigo iz naše založbe«.

Lev Detela na lanskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec

V romanu Posekani svet Leva Detele se soočata nečloveška krutost in norost prve svetovne vojne z današnjo stvarnostjo. Bralec stopi v zgodbo z retrospektivnim pogledoma na načrtovanje in izvedbo sarajevskega atentata. Avtor se vešče podaja v miselni svet pomembnih protagonistov, Gavrila Principa, cesarja Franca Jožefa in prestolonaslednika Franca Ferdinanda. V nadaljevanju se roman giblje med časom vojne in sodobnim časom, kjer se „bitke“ dogajajo na znanstveni ravni v preučevanju vojne. Detela je izbral za preskok v moderni čas alpsko-jadranski prostor in preučevanje soške fronte.

Naslovnica

Med knjigami, ki so izšle že pred tem, omenjajo monografijo Vinko Zwitter 1904 – 1977 Vizionar in sejalec. To je zbornik prispevkov in spominov, kot ga je uredila Marija Gruškovnjak.

Dr. Vinko Zwitter (1904-1977), rojen v Draščah na Zilji, je vse svoje delovanje, naj je bilo to na političnem, cerkvenem ali kulturnem polju, posvetil svojim rojakom na Koroškem. Kot tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze in urednik Koroškega Slovenca pred drugo svetovno vojno je bil pomemben sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja Slovencev na Koroškem.

V drugi polovici 20. stoletja je kot prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije s svojim konstruktivnim in spravnim dialogom v času škofijske sinode 1971-73 veliko prispeval k sožitju med slovensko in nemško govorečimi verniki v Cerkvi na Koroškem.

Bil je vizionar, politik in kulturnik. Tako ga predstavljajo v tej knjigi njegovi predvojni in povojni sopotniki. Zbornik je uredila Marija Gruškovnjak, prispevke za knjigo pa so napisali priznani poznavalci, med njimi Danijel Grafenauer, Jože Till in Janko Merkač, razni sopotniki in otroci. Poleg tega o Zwittru in njegovem delovanju spregovorijo njegovi izbrani članki, ki so bili objavljeni v Koroškem Slovencu, Našem tedniku in Mohorjevih koledarjih.

Naslovnica

Nekaj posebnega je knjiga Yassirja Erica Naučen sovraštva, doživel ljubezen Od islamista do postavljalca mostov.

»Kdor se hoče spopasti z islamističnim terorizmom, mora ugotoviti, kdo ali kaj te teroriste prežema. V koranski šoli, v mošeji in doma sem se naučil sovražiti. Zviška sem gledal na drugoverce in sem bil pripravljen jih umoriti. Ko sem veliko prepozno opazil, da sem škodoval samemu sebi, je bil moj svet, v katerem sem živel, postavljen na glavo.«

Yassir Eric se spreobrne h krščanstvu, njegova družina ga zaradi tega razglasi za mrtvega, zbežati mora iz Severnega Sudana. V Nemčiji prične z novim življenjem. Njegova knjiga je življenjska zgodba za vse tiste, ki jih zanima kritični dialog z islamom.

Naslovnica

Za bralce bo prav tak zanimiva in privlačna knjiga Vincenca Gotthardta Na drugem koncu sveta

V besedilu gre za izgubljanje, pozabljanje in manjšanje, ob hkratnem upanju le narediti odločilni korak in stopiti v središče. Glavna oseba doživlja, kako vse izginja: vedno manj je domačih besed, nekomu peša sluh, drugemu zmanjkuje črk, s katerimi sestavlja besede na pragu hiše, spet drugemu odpovedujejo glasilke, nekdo je izgubil vse svoje posestvo … Kar ostaja, je velika želja, iz tega, kar je še ostalo, narediti nekaj trajnega in velikega, pa čeprav je to samo čoln iz delov lesa, ki ga je naplavilo morje. Gre za stopanje v središče iz nekega zakotnega pristanišča. Pravzaprav je to besedilo o vsakodnevnem doživljanju jutra pripadnic in pripadnikov manjšinskih narodnih skupnosti in njih spoznanju: spet nas je nekaj manj, spet se je kaj izgubilo, spet je nekaj oseb pozabilo svoj jezik, spet so nekateri pripadniki odšli v svet. V besedilu je veliko Koroške, a ta Koroška je kjerkoli po svetu. Gre za doma v tujini in tujino doma. Gre za manj, ki lahko postane več.

“Odslej imamo novo zgodovino izvirne slovenske literature na Koroškem. Imamo pisatelja velike zrelosti in globine. V njegovem jeziku ni nobenega provincialnega umanjkanja, v njem najdemo občutenjske in miselne bisere.” (Vinko Ošlak)

Vincenc Gotthardt, rojen 1964, je doma v Dulah pri Šmohorju v Zilski dolini. Je urednik tednika za slovensko narodno skupnost na Koroškem »Nedelja«. Leta 2015 je pri Mohorjevi založbi v Celovcu izšla knjiga njegovih risb vseh župnijskih cerkva krške škofije z naslovom »Sacra Carinthia«. Nastala je zbirka 338 farnih cerkva v 23 dekanijah, kolikor jih je v krški škofiji. Živi v Celovcu in je član Društva slovenskih pisateljev v Avstriji.

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/11/19/knjizni-dar-mohorjeve-celovec-2021/

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja