Ljubljana z julijskimi in septembrskimi večeri utrjuje svojo vlogo osrednjega stičišča vrhunske glasbene poustvarjalnosti. Letošnji festivalski program v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinaša mogočne partiture, trdno zasidrane v tradiciji evropske orkestrske dediščine. Pod taktirko vodilnih dirigentskih avtoritet današnjega časa bodo zazvenele interpretacije, prežete z analitično natančnostjo, historično ozaveščenostjo in globoko izrazno močjo.
Charles Dutoit, foto FL/Darja Štravs Tisu
Charles Dutoit med opero in simfoničnim razkošjem
Svetovno priznani mojster, švicarski dirigent Charles Dutoit, bo letošnji festivalski utrip zaznamoval z dvema monumentalnima večeroma v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Najprej bo v četrtek, 9. julija ob 20. uri, prevzel vodstvo nad koncertno izvedbo opere Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa. Njegov prepoznavni, matematično analitični pristop bo na odru povezal Orkester in Zbor Slovenske filharmonije ter poljski Zbor NFM, pod njegovo taktirko pa bo zaživelo delo, prepoznavno po razkošnih zborovskih slikah in intenzivni dramatični napetosti biblijske zgodbe. V zahtevnih vokalnih vlogah bosta zablestela kanadska mezzosopranistka Marie-Nicole Lemieux in avstrijski tenorist Nikolai Schukoff.
Le teden dni kasneje, v petek, 17. julija ob 20. uri, pa bo maestro Charles Dutoit ponovno stopil pred Orkester Slovenske filharmonije na večeru vrhunske simfonične glasbe. Tokrat bo interpretativno natančnost združil z legendarno pianistko Martho Argerich, eno najvidnejših umetnic našega časa. Skupaj bosta poustvarila Koncert za klavir in orkester v G-duru Maurica Ravela, prežet z vplivi jazza. Pod Dutoitovim vodstvom bo orkester večer odprl z Uverturo Rimski karneval, op. 9 Hectorja Berlioza, v drugem delu pa bo maestro skozi razkošne zvočne teksture oživil še celoten, izrazito dinamičen rimski triptih Ottorina Respighija, ki ga sestavljajo skladbe Rimski vodnjaki, Rimski prazniki in Rimske pinije.
John Eliot Gardiner: Mojstrstvo historične interpretacije
Sir John Eliot Gardiner, utemeljitelj historične izvajalske prakse in eden največjih dirigentskih umov našega časa, bo v sredo, 26. avgusta ob 20. uri, prvič stopil pred slovensko občinstvo. V Ljubljani se bo predstavil s svojim najnovejšim Orkestrom in Zborom The Constellation, oblikovanim znotraj inovativnega kolektiva Springhead Constellation. Pod Gardinerjevo taktirko bo večer odprla Pesem usode, op. 54 Johannesa Brahmsa, vokalno-instrumentalna mojstrovina na Hölderlinovo poezijo, zaokrožena s svetlim, pomirjajočim orkestrskim epilogom. V drugem delu programa pa bo maestro interpretiral še monumentalno Simfonijo št. 2, »Hvalospev« Felixa Mendelssohna Bartholdyja, mogočen hibrid med simfonijo in kantato.
Antonio Pappano: Razkošje londonske tradicije
Glavni dirigent slavnega Londonskega simfoničnega orkestra, sir Antonio Pappano, se na oder 74. Ljubljana Festivala vrača z dvema zaporednima simfoničnima večeroma visoke izrazne moči. Na prvem koncertu, v sredo, 2. septembra ob 20. uri, bo maestro večer odprl z dramatičnim Koncertom za klavir in orkester št. 3 v c-molu, op. 37 Ludwiga van Beethovna, pri katerem bo kot solist nastopil Bruce Liu, zmagovalec Chopinovega tekmovanja v Varšavi. V drugem delu večera pa bo sir Antonio Pappano prevzel vodstvo nad monumentalno in mistično Simfonijo št. 9 v d-molu Antona Brucknerja, poslednjim skladateljevim delom, polnim drznih harmonij ter gosto plastenih tekstur.
Že naslednji večer, v četrtek, 3. septembra ob 20. uri, bo maestro Antonio Pappano z Londonskim simfoničnim orkestrom poustvaril eno najzahtevnejših partitur pozne romantike. Pod njegovo taktirko bo zazvenela vizionarska Simfonija št. 2 v c-molu, »Vstajenje« Gustava Mahlerja, obsežna mojstrovina z odprtimi eksistencialnimi vprašanji o življenju in smrti. Pri izvedbi tega monumentalnega dela, prežetega s transcendentalno vizijo sklepnega stavka, se bodo maestru in orkestru na odru pridružili še ugledni Državni zbor iz Kaunasa ter priznani solistki, sopranistka Maria Bengtsson in kontraaltistka Noa Beinart.
Daniele Gatti in pet stoletij evropske simfonične dediščine
Italijanski maestro Daniele Gatti, znan po izrazito poglobljenem in filozofskem branju partitur, bo v četrtek, 7. septembra ob 20. uri, vodil Državno kapelo in Dresdna. Pod njegovo taktirko bo zazvenela izključno Simfonija št. 6 v a-molu Gustava Mahlerja, monumentalno delo skladateljevega srednjega obdobja. Ta mračna stvaritev se popolnoma odpoveduje vokalu v korist goste, neizprosne polifonične strukture, njen dramatični lok pa skozi slovite udarce kladiva v finalu zarisuje vizijo usodnega zloma. Gostovanje uglednedresdenske zasedbe, ustanovljene že leta 1548, katere identiteto so oblikovali Richard Wagner, Carl Maria von Weber in Richard Strauss, prinaša v Ljubljano vrhunsko interpretacijo ene najstarejših orkestrskih tradicij na svetu.
Marijan Zlobec