Tematska in zgodovinska širina novih knjig Založbe ZRC je presenetljivo velika. Med knjigami je prav posebna Zvonovi so nam zapeli. Naravne nesreče in kolektivni spomin. Njena avtorica je Marija Klobčar.
Naslovnica
Monografija se vsebinsko večinoma naslanja na potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta. Na Slovenskem je bil ta potres skromno dokumentiran, zato raziskava sledi te naravne nesreče išče v izročilu o razlitjih drugih jezer, o podorih in zajezitvah, dokaze za silovitost potresa pa prepoznava tudi v kolonizaciji po potresu, toponimih in v izumrtju nekaterih trgov ter nastanku novih. Te ugotovitve primerja z izročilom o zmaju kot povzročitelju potresa in o nekaterih drugih mitoloških bitjih, vključno s sledmi ritualnih praks. Pri tem se sooča z različnimi interpretacijami podora na Dobraču in poleg disciplinarnih razlogov za te poglede razbira tudi družbena ozadja. Študijo o potresu dopolnjuje analiza temeljnih družbenih, umetnostnih in duhovnih sprememb na Slovenskem v času po potresu, ki usodnost tega dogodka prepoznava tudi na teh ravneh. Spoznanja primerja z najnovejšimi geološkimi izsledki, ob nekaterih elementih izročila pa odpira še pogled na starejše katastrofe in na njihov vpliv na življenje Slovencev.
Predgovor
Zahvala
Uvod
Problemska izhodišča monografije
Od osebnega doživljanja do besedne analize in komparativne raziskave
Kolektivni spomin o naravnih nesrečah v zgodovinopisju in folkloristiki
Pisni viri in vloga tiska pri ohranjanju spomina na naravne nesreče
Metodologija raziskave in metode dela
»Ko se je utrgal strašen oblak«: pričevanja o kamniškem oz. neveljskem jezeru
Ustno izročilo o kamniškem jezeru in starejši zapisi
»Sveti Jurij ob jezeru« in časovno neskladje pričevanj o usodnem dogodku
Izraz Šutna – razkritje uganke o kamniškem jezeru?
Domnevni vzrok za razlitje kamniškega jezera in razhajanja pogledov na potres leta 1348
»Toliko gorja ni nikdar solnce obsevalo, kolikor ga je bilo videti po naši domovini ta usodni zimski dan« –
Potres leta 1348 v pisnih virih in historiografskih zapisih
»Beljaški potres« in razhajanja pogledov nanj
Prepoznavanje učinkov potresa 1348 iz dogodkov in družbenih sprememb na območju, kjer živimo Slovenci
Razlitja jezer
Podori in zajezitve
Obnova dežele: tujci in domačini
Toponimi – označevalci škode ob potresu in popotresnih sprememb
»[S]ama ljudska govorica pa ne zadostuje za resnico.« Od povedk do izsledkov seizmološke raziskave
Vnovič pod Dobrač ali ozadja zanikanja usodnosti potresa 1348
Pogledi na učinke potresa leta 1348 v Ziljski dolini in nosilci izročila
Razlogi za obrat v interpretacijah podora na Dobraču in nove ugotovitve sedimentoloških raziskav
Kamnik v okviru novih spoznanj o učinkih potresa leta 1348
Družbene, umetnostne in duhovne posledice potresa 1348
Pogled nazaj: pričevanja o usodnih naravnih nesrečah pred letom 1348
Dolga tradicija mitoloških predstav – izročilo o časovno neopredeljenih spremembah v okolju
Izročilo o dveh ravneh kamniškega jezera in vprašanje katastrof pred letom 1348
Nedorečenost starejših pričevanj o jezerih, spremembah rečnih strug in podorih
Starejši potresi in poplave v kontekstu pomembnih družbenih sprememb na Slovenskem
Zaključek ali kolektivni spomin v razkrivanju naravnih nesreč
Literatura
Slikovni viri
Kratice
Izdajatelj knjige je Glasbenonarodopisni inštitut. Zbirka Folkloristika 14.
Marijan Zlobec