Pesnik Srečko Kosovel je v slovensko kulturno zavest vstopil takoj, še kot študent, pesnik, publicist in revijalni urednik, čeprav je prva njegova pesniška zbirka izšla šele po hitri smrti. Ves čas pa je njegova umetniška podoba samo še strmo naraščala in danes dosegla mednarodno slavo in priznanje. Tako so ga Angleži že pred leti označili kot najboljšega pesnika na svetu, ki je opeval eno samo, najbolj značilno geografsko pokrajino, to je Kras. Francozi so ga spoznali pred več kot šestdesetimi leti, podobno Italijani, malo kasneje Nemci… Včeraj je bil dan 100. obletnice Kosovelove smrti z osrednjim kulturnim dogodkom v Kosovelovem domu v Sežani. Kosovelov dom je nastal v času samoupravnega socializma, in še posebej po prizadevanjih RK SZD Slovenije kot dokaz okrepitve vloge kulture ob meji in most s slovensko narodno skupnostjo v Italiji ter povezavo kulture na celotni Primorski: Nova Gorica, Sežana, Koper. Danes demokratična in samostojna Slovenija takšnega Kulturnega doma ne bi zgradila.
Nastopajoči glasbeniki, vse fotografije sežanski rojak Božo Zlobec
Na dan smrti Srečka Kosovela, se je Sežana pesniku poklonila z osrednjo prireditvijo Kosovelovega leta 2026, gledališko-glasbeno uprizoritvijo Daj mi besedo. Predstava je nastala v koprodukciji Občine Sežana, Kosovelovega doma Sežana in Zavoda Paviljon, pod umetniškim vodstvom režiserja Jaše Kocelija.
V Sežani, rojstnem kraju Srečka Kosovela, so si že ob snovanju Kosovelovega leta 2026 želeli, da bi bil osrednji poklon pesniku zasnovan drugače od klasične proslave — kot umetniško doživetje, ki njegovo poezijo, misel in ustvarjalno drznost približa sodobnemu človeku. Projekt Daj mi besedo je bil premierno uprizorjen sinoči, ko je s svojo prisotnostjo in slavnostnim nagovorom posebno čast Kosovelu izkazala tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. To pa je bil njen že drugi obisk Sežave v počastitev Kosovela, potem ko je odkrila celopostavni Kosovelov spomenik na trgu pred cerkvijo svetega Martina.
Uprizoritev Daj mi besedo ni biografska predstava, temveč sodobna koncertno-gledališka izkušnja, ki skozi preplet poezije, glasbe, odrskega izraza in vizualnega jezika razvija samosvoj, ritualno zasnovan scenski svet. V njem svetloba, gib, zvočna podoba in video ustvarjajo nenehno spreminjajoč se odrski prostor, Kosovelova beseda pa postaja živa izkušnja časa, prostora in človeka.
»Daj mi besedo izhaja iz Kosovela kot neutrudnega borca za naivnost človeške duše – iz njegove vere, da človek tudi v času hrupa, nasilja in cinizma ne sme pristati na otopelost, temveč mora še vedno iskati jasnost, nežnost, upor in lepoto,« je pred premiero izpostavil režiser Jaša Koceli. Ob tem je poudaril, da posebno izraznost uprizoritvi daje mlada igralska zasedba, generacija, ki je po starosti blizu Kosovelovi in njegovo poezijo interpretira skozi občutljivost ter vprašanja lastnega časa.
Župan, predsednica in direktorica
Župan Občine Sežana Andrej Sila je na tiskovni konferenci ob predstavitvi jubilejnega slavnostnega spominskega in multimedijskega dogodka poudaril pomen Kosovelovega leta kot povezovalnega projekta, ki v letu 2026 združuje lokalno skupnost, kulturne ustanove, ustvarjalce in širšo javnost v spoznavanju ter raznolikih interpretacijah pesnikove dediščine.
Andrej Sila
»Kosovelovo leto je za Sežano veliko več kot obeležitev pomembne obletnice. Je priložnost, da se kot skupnost znova srečamo s pesnikom, ki izhaja iz našega prostora, a ga s svojo mislijo daleč presega. Srečko Kosovel tudi stoletje po svoji smrti ostaja izjemno živ, aktualen in neposreden. Prav zato smo želeli osrednji dogodek zasnovati kot umetniški poklon, ki ne govori samo o Kosovelu, temveč tudi o času, ki ga živimo danes,« je poudaril župan Andrej Sila.
Osrednji slovesnosti Kosovelovega leta se je kot koproducent pridružil tudi Kosovelov dom Sežana, osrednja kulturna ustanova na Krasu, ki že s svojim imenom nosi posebno odgovornost do ohranjanja in sodobnega razumevanja Kosovelove dediščine.
Direktorica Kosovelovega doma Sežana Katja Jordan je ob tem izpostavila, da sodelovanje pri novi predstavi pomeni pomemben prispevek k temu, da Kosovel ostaja živ del kulturnega prostora. »Kosovelov dom Sežana nosi pesnikovo ime, zato čutimo posebno odgovornost, da njegovo ustvarjalnost ne le ohranjamo, temveč jo vedno znova odpiramo novim pogledom, novim ustvarjalcem in novim občinstvom. K izvedbi različnih dogodkov smo želeli povabiti umetnike, ki Kosovela razumejo kot avtorja, ki še vedno pripada sedanjosti, in ga približati tudi mlajšim generacijam,« je povedala Katja Jordan.
Iz govora predsednice RS Nataše Pirc Musar
V govoru je poudarila, da Kosovelovo leto, s katerim se Slovenija spominja stoletnice smrti Srečka Kosovela, ni le poklon enemu najizvirnejših ustvarjalcev slovenske kulture, temveč tudi povabilo k premisleku o moči besede, kulture in človeka.
Izpostavila je, da delo Srečka Kosovela tudi stoletje po njegovi smrti ostaja živo, sodobno in izjemno aktualno. Po njenih besedah je pesnik iz kraške izkušnje ustvaril misel, ki presega prostor in čas ter nagovarja človeka v njegovi najgloblji človečnosti.
Poseben pomen je namenila Sežani in Krasu kot prostoru, kjer Kosovel ni prisoten le v literarni zgodovini, temveč tudi v vsakdanjem življenju skupnosti. Ob tem je izrazila priznanje Občini Sežana za pobudo za razglasitev Kosovelovega leta, ki pomembno prispeva k ohranjanju slovenske kulturne dediščine in razmisleku o družbi, kakršno želimo graditi.
Spregovorila je tudi o simbolnem pomenu naslova osrednje slovesnosti Daj mi besedo ter poudarila, da je beseda temelj kulture, jezika, skupnosti in demokracije, hkrati pa tudi odgovornost, da z njo povezujemo, gradimo dialog ter spregovorimo za človeka, svobodo, mir in resnico.
Ob zaključku se je zahvalila Občini Sežana, sodelujočim ustanovam, društvom, ustvarjalkam in ustvarjalcem, raziskovalkam in raziskovalcem ter vsem, ki so soustvarili Kosovelovo leto kot živ, vključujoč in ustvarjalen poklon pesniku ter Krasu in Sežani.
Predstava Daj mi besedo ljubiteljem kulture prinaša priložnost, da Srečka Kosovela spoznajo skozi izraz mladih umetnikov, ki njegovo misel, poezijo in vizionarstvo približujejo na sodoben, občutljiv in dostopen način. Zasnovana je z željo, da bi dosegla čim širše občinstvo različnih generacij, zato so v prihodnje predvidena tudi gostovanja po Sloveniji in v čezmejnem prostoru. Prvi ponovitvi pa bosta že danes, 28. maja, in jutri, v petek, 29. maja.
Nastopajoči in avtorji so dočakali stoječe ovacije
Gostje iz sveta kulture
Katja Jordan
Marijan Zlobec