Celjska Mohorjeva družba je v svoji knjigarni na Nazorjevi 1 v Ljubljani pripravila najbolj pričakovano tiskovno konferenco, to je predstavitev Knjižnega daru 2027.

Dr. Tanja Ozvatič je uvedla in zaključila srečanje v Knjigarni Celjske Mohorjeve družbe, vse fotografije Marijan Zlobec
Dogodek je bil množičen že po udeležbi avtorjev in urednic. Sodelovali so dr. Marija Počivavšek, mag. Betka Vrbovšek, dr. Ivan Janez Štuhec, Stanka Devjak, Eva Margon Štanta in urednice dr. Tanja Ozvatič, Saška Ocvirk, dr. Cvetka Rezar Mlakar in Nikolina Brkić.

Nastop pisca v Mohorjevem koledarju dr. Janeza Bogataja
Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe vsako leto prihaja med svoje bralce s paketom raznovrstnih knjig za vse generacije. Tradicija knjižnega daru nas vsako leto znova spomni, da je slovenska knjiga nekoč pomembno povezala slovenski živelj in da je tudi danes knjiga najlepše darilo!

Nastop dr. Ivana Janeza Štuheca
Knjižni dar 2027 obsega Mohorjev koledar 2027, knjigo Betke Vrbovšek S šopkom sivke in rožmarina, knjigo Ivana Štuheca Pot, resnica in življenje ter knjiga Stanke Devjak in Eve Margon Štanta Adventne vžigalice.

Pogovor o selitvi CMD iz Celovca v Prevalje in zatem v Celje
Mohorjev koledar 2027
Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2027 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine.

Dr. Janez Bogataj
Mohorjev koledar 2027 vstopa v 169. leto izhajanja in se kot vsakoletna knjižna izdaja tako ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858.

Dr. Marija Počivavšek, muzejska svetnica iz Muzeja novejše zgodovine Celje
Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.

Naslovnica
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovala slovensko preteklost in sedanjost.

Diplomat dr. Milan Jazbec
V letu 2027 Celjska Mohorjeva družba obeležuje okroglih sto let od svojega prihoda v knežje mesto, čemur smo se z uvodnimi prispevki posebej poklonili. V obzorjih časa in prostora razmišljamo o prihodnosti Cerkve v sodobnem svetu in se sprašujemo, kam ta sodobni svet sploh gre. O ranah, ki jih moramo končno pozdraviti, govorita prispevka o filmu Naša kri: Eksodus 1945 ter pobudi Vseposvojitev. Svoje spomine na začetke te države je zapisal predsednik osamosvojitvene vlade Slovenije Lojze Peterle.

Romana Bider je spregovorila o akciji civilne pobude Vseposvojitev
Ob obletnicah so se med drugim spomnili slovničarja Mihaela Zagajška, domoljuba Lovra Tomana, pisatelja Alojza Kraigherja, duhovnika Gregorja Einspielerja, diplomata Ivana Pirca, alpinistke Mire Debelak, slikarja Ferda Mayerja, triglavskega zanesenjaka Jakoba Aljaža, zgodovinarja Toneta Ferenca in fotografa Josipa Pelikana.

Bogastvo pristnih medgeneracijskih vezi
Betka Vrbovšek – S šopkom sivke in rožmarina, Zbirka Slovenske večernice
Knjiga je preplet doživljanj odraščajoče vnukinje in jasnih, a hkrati ljubezni polnih besed njene babice, ki jih po pismih poklanja svoji vnukinji kot oporo in spodbudo v prelomnih trenutkih njene razburkane poti v odraslo življenje.
Vonj suhega šopka med starimi pismi živo obudi spomine na zaupen odnos med babico in vnukinjo. Njuni medgeneracijski pogledi so bili različni, a to ju ni motilo; imeli sta se radi. Šopek zdaj dehti na babičinem grobu …

Urednica dr. Cvetka Rezar Mlakar
Odraščajoče dekle Eva doživi prometno nesrečo in se v svoji mladostniški radoživosti težko sooči s poškodbami, zaradi katerih je priklenjena na bolniško posteljo. Težka preizkušnja ji prebudi razmislek o smislu življenja in njegovi vrednosti.

Nastop mag. Betke Vrbovšek
V nenehnem hrepenenju po pristnih odnosih, prijateljstvu, ljubezni in samostojnosti, na drugi strani pa ugajanju vrstnikom in sodobnim mladostniškim trendom odkriva resnične vrednote, na katerih gradi svojo pot v odraslo in odgovorno življenje. Oporo na tej poti sprva išče v vrstnikih, ki pa ji ne morejo dati tega, po čemer resnično hrepeni. Pravo oporo najde šele v zaupnem odnosu s svojo babico.

Pisateljica mag. Betka Vrbovšek
Danes je veliko mladih oropanih odnosov s starimi starši in prenosa družinskih vrednot, še vedno pa hrepenijo po doživljanju odnosov sprejemanja in razumevanja. In srečen, kdor ima v svojem mehurčku babico, ki zna reči pravo besedo.

Življenje po svetopisemskem etosu v sodobnosti
Ivan Janez Štuhec – Pot, resnica in življeje
Avtor v knjigi predstavlja veljavnost starozaveznih zapovedi in hkrati osvetljuje, kako jih novozavezni etos dopolnjuje in presega. Moralnoteološka vprašanja, ki izhajajo iz desetih Božjih zapovedi in Govora na gori, približa zlasti tistim bralcem, ki nimajo teološke izobrazbe, se pa srečujejo z oznanjevanjem tega nauka in se hkrati sprašujejo, kaj konkretno pomeni za življenje slediti desetim Božjim zapovedim in Jezusovemu Govoru na gori. Drugače povedano: kaj pomeni biti kristjan v konkretnih življenjskih okoliščinah.

Dr. Ivan Janez Štuhec
V knjigi je izpostavljena posebnost krščanske etike oziroma morale, ki nima in ne more imeti za svoje izhodišče katerekoli filozofske etike, ampak Sveto pismo – razodeto Božjo besedo. Tako kot apostol Tomaž sprašuje po poti, resnici in življenju, se sprašuje vsak človek, ki mu ni vseeno, kako živi in katerim vrednotam v življenju sledi. Vsi smo imeli in imamo pred seboj različne možnosti, katero pot bomo v življenju izbrali. Različne ideologije, filozofije in tudi religije so danes na globalni ravni dostopne vsem ljudem. Vsak si lahko za svojo življenjsko pot izbere tudi to, kar mu ponujajo vplivneži, glasbeniki, športniki, filmske in druge zvezde.

Dr. Ivan Janez Štuhec
Kristjan pa si za svojega »vplivneža« izbere Jezusa Kristusa. Raziskovanje in poglabljanje njegove misli, njegovega delovanja ter njegovega pogleda na človeka in Boga je neizčrpen vir, ki ga nikoli ne moremo do kraja odkriti in izčrpati. Prav v tem se kaže Jezusova presežnost nad vsemi vplivneži tega sveta. Z naslovom Pot, resnica in življenje avtor poudarja, da krščanska morala lahko temelji samo na svojem utemeljitelju, Jezusu Kristusu, pravem Bogu in pravem človeku. To ji daje njeno izvirnost in specifičnost.

24 iskrivih večerov do božiča
Stanka Devjak in Eva Margon Štanta – Adventne vžigalice
Dedek ob začetku adventa povabi vnuke, da si vsak večer ob prižigu adventnih vžigalic pripovedujejo zgodbe. Skupaj spremljajo pripovedi o nadangelu Gabrielu, Mariji in Jožefu, njuni poti v Betlehem ter Jezusovem rojstvu. Božično skrivnost pomagajo odkrivati trije modri z Vzhoda, zvezda repatica in angeli. Zgodba za vsak adventni večer nas vabi h globljemu doživljanju pričakovanja božiča.

Pisateljica Stanka Devjak
V brezčasni pripovedi o Jezusovem rojstvu nadangel Gabriel od Boga prejme posebno nalogo: Mariji mora sporočiti veselo novico. Na poti mu pomagajo golob pismonoša in angeli. Medtem Marija in Jožef premagujeta preizkušnje na poti v Betlehem, od srečanja s tolovaji do iskanja zavetja in hrane. Trije modri možje sledijo skrivnostni zvezdi repatici in izbirajo darove za novorojenega Kralja, medtem pa kralj Herod kuje svoje načrte. Ko se na Zemljo spustijo angeli, razveselijo pastirje z novico o Jezusovem prihodu in jih peljejo do skromnega hleva, kjer se rodi Jezus. Tako se zgodbe in poti vseh v adventni zgodbi združijo v božični dogodek, ki prinaša veselje, mir in upanje.

Ilustratorka Eva Margon Štanta in pisateljica Stanka Devjak
Ilustracije mestoma hudomušnim zgodbam vdihujejo toplino in čarobno pričakovanje, ki zaznamuje vsak december. Vsako poglavje je kot majhna adventna iskrica, ki spodbuja družinsko branje, pogovor in skupno pričakovanje božiča.

Urednica Nikolina Brkić
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec
