Pri ZKO RTV Slovenija v sodelovanju z Radiem Slovenija – programom ARS izdajajo zvočnico najbolj mednarodno nagrajevanega in enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev Draga Jančarja z naslovom Pogled angela. Gre za zbirko trinajst zgodb, ki se osredotočajo na »male«, osebne zgodbe navadnih ljudi. Raziskujejo napetost med človekovim notranjim svetom in zunanjo okolico.
Drago Jančar, foto Wikipedija
Nekatere se motivno navezujejo tudi na elemente kriminalk, a so zastavljene globlje – kot bivanjska vprašanja o človeški krivdi in usodi. Zato že sam naslov zbirke ponuja metaforičen »pogled od zgoraj«. S perspektive torej, ki z določeno distanco, pa tudi empatijo opazuje zapletena, ponekod absurdna človeška življenja in njihovo ujetost v zgodovino ali svoje lastne usodne napake. Zgodbe interpretira dramski igralec Branko Jordan, režijo podpisuje Klemen Markovčič, tonsko podobo Urban Gruden, glasbeno oblikovanje Darja Hlavka Godina, fonetično opremo Suzana Köstner, korekcijski pregled pa Rina Katarina Udovč.
„Nič več se ne ve, ali je bilo zdaj pred tisoč leti, ali je bilo naključje ali zakon, ali je boj naravni red stvari, ali je to začetek ali konec zgodbe.“ – Drago Jančar v zgodbi Podgana iz knjige Pogled angela: trinajst zgodb
Radijska premiera zvočnice bo v oddaji Odprta knjiga na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars v petek, 23. oktobra 2026, ob 19.00. Nadaljevanja bodo na sporedu od ponedeljka do petka v isti oddaji.
Branko Jordan med branjem zgodb, foto Adrian Pregelj/RTV Slovenija
Pogled angela
„Hladen, neprizadet, objektiven pogled, ki zajame tako panoramsko sliko kot vsako podrobnost, pogled, ki mu nič ne uide in je celo sposoben videti z očmi drugega, tak naj bi bil angelski pogled na svet. »Izgubljeni pogled temnega angela se divje zaletava po prostoru, vse vidi, vse ve, vse čuti, vse troje pogledov, ki jih je prevzel, vse tri duše, vsa tri telesa, ves prostor, v katerega se je bil iz svoje daljave namenil, kamor je bil poklican.« A tako kot je objektiven objektiv fotografskega aparata, vrednost motiva pa določita šele snemalec in gledalec, tako je v književnosti pisatelj tisti, ki izpostavi motiv oziroma dogajanje. Že ve, zakaj,“ je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar.
Drago Jančar
Drago Jančar (1948) je pisatelj, dramatik in esejist ter eden najpomembnejših, najbolj prevajanih in mednarodno uveljavljenih sodobnih slovenskih avtorjev. Rodil se je v Mariboru, kjer je diplomiral na Višji pravni šoli in deloval kot novinar pri časniku Večer ter tedniku 7 dni. Sodeloval je pri ustanovitvi Nove revije in bil eden njenih osrednjih sodelavcev. Med letoma 1981 in 2016 je bil glavni urednik in tajnik Slovenske matice, med letoma 1987 in 1991 pa predsednik slovenskega centra PEN. Aktivno se je zavzemal za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije. Od leta 2001 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Naslovnica
V svojem literarnem ustvarjanju se posveča predvsem bivanjskim vprašanjem, posameznikovi usodi, moralnim dilemam ter človekovi ujetosti v zgodovinske in družbene okoliščine. Uveljavil se je s pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko, njegova dela pa so prevedena v številne jezike in uprizarjana na domačih ter tujih gledaliških odrih. Med njegovimi najvidnejšimi romani so Galjot, Severni sij, Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit, To noč sem jo videl, In ljubezen tudi in Ob nastanku sveta, med dramskimi deli pa izstopa Veliki briljantni valček. Pomembno mesto v njegovem opusu zavzema tudi kratka proza, med drugim zbirka trinajstih zgodb Pogled angela (1992).
Za svoje delo je prejel številna najvišja slovenska in mednarodna literarna priznanja, med drugim Prešernovo nagrado (1993), Herderjevo nagrado za književnost (2003), nagrado Jean Améry za evropsko esejistiko (2007), evropsko nagrado za književnost (2011) in avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost (2020). Je štirikratni prejemnik nagrade kresnik za najboljši slovenski roman (1999, 2001, 2011 in 2018), trikratni prejemnik Rožančeve nagrade za esejistiko in večkratni prejemnik Grumove nagrade za dramatiko. Za francoski prevod romana To noč sem jo videl je leta 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo, leta 2020 pa za isti roman še zlatega kresnika. Leta 2021 mu je Univerza v Mariboru podelila častni doktorat.
Marijan Zlobec