Cankarjeva založba še pred 42. Slovenskim knjižnim sejmom nadaljuje s predstavitvami novih knjig. Vedno bolj pa vstopajo v naš literarni prostor ženske pisateljice. In ker so mlade in jih je veliko, bo slovenska literatura v prihodnjih desetletjih bolj v znamenju žensk kot moških. Isto pa se dogaja še na področju likovne ustvarjalnosti, prevajanja, ilustracije, glasbe, plesa, filma, oblikovanja, urednikovanja, direktorovanja, ministrstva…

Optimistični začetek tiskovne konference, vse fotografije Marijan Zlobec
Na zadnji tiskovni konferenci sta bili najbolj poudarjeni predstavitvi dveh novih knjig: dramskih besedil Katarine Morano To je tud mal moje drevo s spremno besedo Zale Dobovšek in zbirke kratkih zgodb Tanje Špes Ko se razrasteš vkraj.

Katarina Morano
To je tud mal moje drevo
Kam pospravimo stvari, ko jih ne potrebujemo več? Kaj pa ljudi? Zdi se, da je v času, ki se krči hitreje od naravnih in človeških virov, tako enih kot drugih odvečnosti vse več. Preveč? Dramska besedila Katarine Morano, zbrana pod naslovom To je tud mal moje drevo, v prepoznavno brzečem, pogovornem, tu in tam celo eklektičnem, a vedno humornem jeziku slikajo prizore, ki prav zaradi svoje vsakdanjosti še toliko močneje pričajo o nevzdržnosti družbenih konvencij in ekonomske ureditve.

Katarina Morano
O perfidnem pretakanju z družbene na intimno raven. O družbeni (ne)empatičnosti in trenutkih, ko se v eksistencialni grozi ustavimo, brez jasnega odgovora, kako naprej. O vseprisotni stanovanjski problematiki, izkoriščanju delavcev, razrednem vprašanju, disfunkcionalnih družinskih odnosih, o okoljski krizi in o ljubezni. Vsekakor o ljubezni, tisti, ki nas bo raztrgala. (Iz uradne predstavitve knjige).

Zala Dobovšek in Katarina Morano
Ob knjigi, ki je brez potrebe odprla vprašanja, ali je objavljanje dram ali dramskih tekstov z vidika branosti sploh smiselno, se je pokazalo več razlagalnih aspektov, pri čemer je bil dominanten nastop piske spremne besede Zale Dobovšek, ki je uvodoma povedala, da je bila selektorica Tedna slovenske drame v Kranju, in da si je zanj ogledala kar 64 predstav, med njimi pa spoznala tudi gledališke, uprizoritvene dimenzije sočasne dramatike Katarine Morano.

Zala Dobovšek
Zala Dobovšek je poudarila, da je Katarina Morano (1988) ena najbolj uprizarjanih in nagrajevanih sodobnih slovenskih dramatičark. Za besedilo Usedline je prejela nagrado Slavka Gruma in Borštnikov nagrado. Za Grumovo nagrado so bila nominirana tudi besedila Sedem dni, Kako je padlo drevo in Zakaj sva se ločila. Trenutno nastaja njen celovečerni prvenec S pogledom na morje.

Katarina Morano
Knjiga obsega uvodoma Sedem dni, ki je nastala po naročilu MGL, kjer je bila v režiji Žige Divjaka drama uprizorjeva v sezoni 2019/2020. Sledijo Usedline, prav tako nastale po naročilu MGL, v sezoni 2021/2022, in prav tako uprizorjene v režiji Žige Divjaka. Tretja drama je Kako je padlo drevo. Delo je nastalo po naročilu SNG Drame Ljubljana, kjer je bilo krstno uprizorjeno v sezoni 2022/2023 v režiji Žige Divjaka. Četrta drama je Zakaj sva se ločila, nastala po naročilu MGL in uprizorjena v sezoni 2024/2025 spet v režiji Žige Divjaka. Knjiga torej obsega štiri drame in je najlepši dokument aktualne slovenske dramske kulture. Založniška odločitev CZ za izdajo knjige je bila pravilna. Skupni naslov je To je tud mal moje drevo. Zbirka dram.

Zala Dobovšek je zapisala, da je vsaka drama secirnica vsaj enega organa v telesu vsakega od nas. O jeziku likov v dramah je opazila, da je mehkoben, naš, a brez cenzure. Avtorica ima izjemno pronicljiv čut za zaznavo utripov človekovega vsakdana. Liki v njenih dramah se zdijo kot predelane figure iz naših lastnih življenj. Pri umeščanju dramske pisave Katarine Morano v kontekst sodobne slovenske dramatike opazimo njen prepoznavni dramsko – avtorski spoj konvencionalnega in obenem angažiranega, tako rekoč aktivističnega. To ni samoumevno, ker se je njena dramatika pojavila v času, ki precej teži k eksperimentalnosti. Njeni liki pa so dokaj realistični: verjetni, meseni, psihološko zaokroženi, celoviti, vsak s svojim razločnim dramaturškim lokom, obenem pa drame zaznamuje neka notranja katarza v obliki izjemno tankočutnega uvida v intimne odnose znotraj odtujene družbe.

Predstavitev Zale Dobovšek
Zanimiva je bila ugotovitev Zale Dobovšek, da so drame Katarine Morano najbolj politične tam, kjer se političnosti izmikajo. Političnost dram ni v vsebinski snovi strukturne politike vse do državne, ampak tam in v tistih trenutkih, ko javna politika zareže v intimna življenja. Vsak, še tako zaseben trenutek je vselej v oblasti javnega oziroma kolektivnega dojemanja in razumevanja sveta in človeka v njem.

Urednik Sašo Puljarević
Spremna beseda utemeljuje ali odkriva specifične dramske situacije in stanja specifičnih likov, ki se zdijo ali kažejo kot mozaik kolektivne zavesti, ki je pogosto zakoreninjena veliko bolj, kot se tega zavedamo.
Katarina Morano svoje dramske like gradi z izjemno natančnostjo in psihološko verodostojnostjo ter značajsko specifiko. Njene zgodbe povedo vse namesto nas, in v tem je nekaj nenavadno pogumnega in pomembnega.
Iz nastopa same dramatičarke, ki pozna reakcije njenega dramskega občinstva, je bila najbolj opazna izrečena želja, da bi rada slišala mnenje zgolj bralcev njenih dramskih besedil, a samih dramskih uprizoritev še ne poznajo. Rekla je, da živi čim bolj naravno in nepreračunljivo. O dramah pa je še poudarila, da jih je pisala za režiserja, ki je tekste videl uprizorjene na odru. V bistvu pa si mora bralec sam ustvariti svoj gledališki prostor.
To se bo lahko zgodilo šele sedaj po izidu knjige, ki jo je izrazno domiselno oblikovala Sanja Janša.

Ko se razrasteš vkraj





