Založba Mladika na 36. Slovenskem knjižnem sejmu


Slovenska založba Mladika iz Trsta je prav tak prisotna na 36. Slovenskem knjižnem sejmu. Zanj so pripravili poseben katalog svojih izdaj. Mladika je prisotna na spletnem knjižnem sejmu z novostmi in posebnimi sejemskimi ponudbami. Bralci ji lahko sledijo na spletni strani sejma in izkoristijo knjižne ponudbe v tednu od 23. do 29. novembra. Knjige bodo kupcem poslali po pošti v čimkrajšem časovnem terminu po prejetju naročila. Poštni stroški bodo brezplačni, razen pri težjih pošiljkah, pri katerih bo potrebno poštne stroške delno plačati.

Akademik Alojz Rebula, foto SAZU

Založba Mladika v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in župnijo sv. Jerneja z Opčin pri Trstu se je spomnila pisatelja in misleca prof. Alojza Rebule prav na drugo obletnico njegove smrti s predstavitvijo posmrtno izdane zadnje knjige prof. Rebule Apokrif.  

Naslovnica

V delu Apokrif, ki ga je ustvaril, ko ga je vid že zapustil in je svoje kolumne za tednik Družina in leposlovna dela lahko le narekoval, se je namreč prof. Rebula preizkusil v novi literarni zvrsti, v spremljanju in spoštljivem dopolnjevanju evangeljskih pripovedi z lastno domišljijo, v razglabljanju o psiholoških značilnostih tako Kristusa kot nekaterih protagonistov zgodnjega krščanskega izročila.

Kdor bi si pričakoval senzacionalnih ali celo heretičnih poudarkov, bo razočaran, v besedilu pa so prisotna večna vprašanja o smislu življenja, onostranstvu, trpljenju in zlu v svetu, božjem usmiljenju in božji ljubezni do človeka ter stvarstva. Pisatelj se je tudi v teh kratkih zgodbah oddolžil še lepoti narave.

Uvodno besedo je napisal Ivo Jevnikar, v drugem delu pa knjigo pomembno dopolnjuje akademik dr. Milček Komelj, ki je privolil v objavo govora, pravega celovitega eseja o pisatelju Rebuli, ki ga je prebral na žalni seji Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani nekaj dni po pisateljevi smrti. Izdajo bogatijo reprodukcije del z likovnih kolonij na Sinjem vrhu Umetniki za karitas, o čemer je v knjigi tudi zapis njihove pobudnice in ravnateljice Škofijske karitas Koper Jožice Ličen.

https://marijanzlobec.wordpress.com/umrl-je-pisatelj-in-mislec-drzavljan-evrope-alojz-rebula/

Urednica založbe Mladika Nadia Roncelli, foto Marijan Zlobec

Nekatere letošnje knjige založbe Mladika sem na teh straneh pred časom že predstavil, zato dodajam linke s člaki o njih.

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/10/31/roman-crni-obroc-o-pozigu-narodnega-doma-v-trstu/

Marij Čuk na predstavitvi svoje knjige v Ljubljani, foto Marijan Zlobec

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/11/08/pot-iz-zelene-doline-rafka-dolharja/

Rafko Dolhar v Ljubljani, foto Marijan Zlobec

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/10/11/pisatelj-in-nekdanji-novinar-dela-joze-horvat-literarizirano-o-srecanjih-s-pisatelji/

Jože Horvat na predstavitvi v dvorani DSP, foto Marijan Zlobec

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/09/22/sodobne-trzaske-pesnice-v-monografiji-dr-vilme-puric/

Vilma Purič, foto Marijan Zlobec
Tržaška branja

Knjiga Tržaška branja tržaške univerzitetne profesorice in literarne zgodovinarke Marije Pirjevec prinaša osemnajstih zbranih študij in esejev. To je izbor in ponatis razprav iz časa med letoma 1997 in 2018. Nekatere tekste je sedaj posodobila.

Dr. Marija Pirjevec, foto Marijan Zlobec

V prvem delu Tržaških branj  z naslovom Književna pota se prek Ivana Cankarja (Ivan Cankar in kulturna emancipacija Slovencev, Italijansko branje Ivana Cankarja), Srečka Kosovela (Zmeraj znova aktualni Kosovel), Alojza Rebule (Alojz Rebula. Od boja za jezik k pomenskim vzponom, Obzorja Rebulove kratke proze in novelistike), pregleda nekaterih poudarkov v tržaški prozi (Po sledeh preloma v povojni tržaški prozi), nepogrešljivega Franceta Prešerna (K zgodbi Prešernovega soneta), se podamo v obdobje reformacije (O začetkih slovenske pripovedne proze) in razsvetljenstva (Pojav dveh poetik v slovenski književnosti razsvetlenjstva), kot se je v ustvarjalnost Krištofa Šmida in Janeza Ciglerja poglobil v svojih zapisih literarni zgodovinar Martin Jevnikar.

Na tiskovni konferenci

V drugem delu knjige z naslovom Postanki Marija Pirjevec analizira ustvarjalnost sodobnih slovenskih tržaških in goriških književnikov (Boris Pahor, Miroslav Košuta, Marija Kostnapfel, Boris Pangerc), literarnih zgodovinarjev (Miran Košuta, Marija Kacin, Lojzka Bratuž), gostov (Jože Horvat).

V DSP, foto Marijan Zlobec

Marijan Zlobec


En odgovor na “Založba Mladika na 36. Slovenskem knjižnem sejmu”

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: