Upravni odbor Društva slovenskih književnih prevajalcev se je soglasno odločil, da letošnjo Lavrinovo diplomo podeli Simoni Škrabec, priznani prevajalki in neutrudni posredovalki slovenske kulture v Kataloniji in Španiji.
“Nemcistka in komparativistka dr. Simona Škrabec od leta 1992 živi in ustvarja v Barceloni. Njena bibliografija zajema več kot 350 bibliografskih enot, ki segajo od znanstvenih monografij (Potomci samote, 2003; Po sledeh izkopanin: arheologija pojma Srednje Evrope v 20. stoletju, 2005), znanstvenih in strokovnih člankov, spremnih besedil, do intervjujev in publicističnih besedil ter nedavno tudi zelo odmevnih mikrozgodb Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami, ki smo jih pred kratkim dobili v slovenskem prevodu.
Naslovnica literarnega prvenca Simone Škrabec
Med njenim ustvarjanjem posebno mesto zavzema prevod: iz katalonščine je prevedla najpomembnejše sodobne pripovednike, impresiven pa je tudi seznam slovenskih avtoric in avtorjev, ki so v njenih prevodih dostopni katalonskim, pa tudi španskim bralcem.
Gre za zvrstno zelo različna besedila, ki segajo tako na področje mladinske književnosti (Svetlana Makarovič: Teta Magda, Pekarna Mišmaš; Brane Mozetič: Dežela bomb, dežela trav), romanopisja (Boris Pahor: Nekropola; Drago Jančar: Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit, Severni sij; Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela), kratkih zgodb (Zgodbe: antologija slovenskih kratkih zgodb; Drago Jančar: Pogled angela; Boris Pahor: Grmada v pristanu), poezije (Brane Mozetič: Banalije; Aleš Debeljak: Mesto in otrok) in esejistike (Aleš Debeljak: Lanski sneg). Ob navedenih knjižnih izdajah je lavreatka poskrbela za objavo in pripravila prevode sodobnih slovenskih avtorjev v številnih revijalnih objavah.
V katalonščini
Simona Škrabec je vselej posegala po izjemno zahtevnih besedilih, njeni prevodi pa so dovršeni in kažejo izostren prevajalski posluh za različne registre ter ritmične in slogovne razsežnosti jezika. Ker gre za prevode in njihove objave v kulturi, ki slabše pozna slovenski kulturni prostor
in njegove avtorice in avtorje, je še posebej pomembno, da Simona Škrabec svoje prevode sistematično kontekstualizira, pojasnjuje in opisuje okvir, v katerem so nastali.
To počne v tehtnih in obsežnih spremnih študijah, ki so vselej bralcem prijazne in razumljive, strokovnih in znanstvenih člankih, predavanjih na mednarodnih simpozijih, v svojih knjigah, raziskavah, literarnih kritikah, intervjujih, na okroglih mizah, prevajalskih delavnicah, pa tudi v okviru organizacij, kot je mednarodni PEN, kjer je bila v letih 2014–2020 predsednica Odbora za prevajanje in jezikovne pravice. Ob tem ni nepomembno, da se v svojih raziskavah pogosto osredotoča na prevodna vprašanja, povezana tako z raziskovanjem recepcije kot tudi primerjalne književnosti. Prevod razume kot »kisik, ki je temelj kulture«, kot je naslovila svoje nastopno predavanje na Odprti univerzi Katalonije.
Simona Škrabec že skoraj trideset let gradi mostove med Slovenijo in Katalonijo, Španijo in Srednjo Evropo, Balkanom in Iberskim polotokom. Ravno zaradi njenih prevodov je bil v Kataloniji Boris Pahor označen za velikana evropske književnosti (Ara), Drago Jančar za zanimivega avtorja z drugačnim pogledom (Avui), Vojnović pa za spretnega pripovednika z
briljantnim besedilom (La Nueva España). V tem času je postala referenčno ime za vsakogar, ki se zanima za slovensko in druge literature balkanskega polotoka, pa tudi za medkulturne stike, recepcijo, primerjalne ter prevodne študije.
Njeno delo kot celota, še posebej pa prevajanje, je za slovensko kulturo izrednega pomena, ker na tem področju vseskozi orje ledino, s svojim angažmajem, znanjem in jezikovnim mojstrstvom pa slovensko literaturo trajno umešča med katalonsko in špansko govorečo publiko.
Za njene dovršene prevode, ki odsevajo izredno poznavanje izhodiščnega in ciljnega jezika ter kulture, za njeno zavzeto in poglobljeno prizadevanje za prepoznavnost slovenske književnosti in kulture v Kataloniji in Španiji Društvo slovenskih književnih prevajalcev Simoni Škrabec z Lavrinovo diplomo izreka priznanje za njen prevajalski opus ter za dejavno in plodno
posredniško vlogo med slovensko in katalonsko ter špansko kulturo.” (Iz utemeljitve nagrade
Marijan Zlobec