Bliža se konec predprodaje vstopnic za 10. Zimski festival v organizaciji Festivala Ljubljana. Predprodaja se bo zaključila 5. novembra. Znan je že celoten program.
Vladimir Mogilevski, foto Festival Ljubljana
Slavnostna dvorana Narodne galerije bo v petek, 12. februarja 2027, ob 19.30, gostila recital ruskega pianista Vladimirja Mogilevskega, ki ga je kritika označila za »pravega Lisztovega naslednika«. Uradni umetnik svetovno znane znamke koncertnih klavirjev Steinway & Sons bo v okviru jubilejnega 10. Zimskega festivala predstavil večer ruske glasbe 19. in zgodnjega 20. stoletja.
Vladimir Mogilevski, foto FB
Čudežen otrok iz Moskve, ki je igral na klavirju Franza Liszta
Izjemni talent Vladimirja Mogilevskega so v moskovski Glasbeni šoli Gnesin odkrili, ko je bil star komaj pet let. Pri osmih je na uglednih moskovskih festivalih že izvajal skladbe, ki so jih zanj napisali priznani skladatelji, študij na Glasbeni akademiji Gnesin pa je sklenil z najvišjo odliko. Od leta 1995 živi v Nemčiji, kjer redno nastopa v najpomembnejših dvoranah, kot sta Berlinska filharmonija in Konzerthaus Berlin, kjer je odigral že več kot sto koncertov. Debitiral je v skoraj vseh evropskih državah ter na Kitajskem, v Izraelu, Turčiji, Mehiki in Južni Afriki.
Lisztov muzej v Weimarju
Med njegovimi priznanji so druga nagrada in posebna nagrada za najboljšo interpretacijo sonate Ludwiga van Beethovna na Mednarodnem klavirskem festivalu Svete Cecilije, velika nagrada za najboljši koncert Ohridskega poletnega festivala, v Berlinu pa mu je bila podeljena mednarodna nagrada za izjemne dosežke v glasbeni umetnosti. Po izjemnem uspehu na Lisztovem festivalu v Bonnu leta 2002 so ga povabili, da odigra pet koncertov v Lisztovem muzeju v Weimarju neposredno na skladateljevem osebnem klavirju Bechstein. Njegovo ustvarjalnost zaznamuje tudi ljubezen do jazza – legendarni Oscar Peterson je njegove skladbe leta 1997 uvrstil v svoj arhiv v Nacionalni knjižnici Kanade.
Miniature, preludiji in velika sonata
Prvi del večera na 10. Zimskem festivalu bo razgrnil pisano podobo ruske klavirske romantike. Otvorilo ga bo pet preludijev Anatolija Konstantinoviča Ljadova, mojstra drobnih klavirskih oblik, sledili pa bodo Koračnica v B-duru Antona Stepanoviča Arenskega, učitelja Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova in Aleksandra Nikolajeviča Skrjabina, ter tri skladbe Antona Grigorjeviča Rubinsteina, ustanovitelja Sanktpeterburškega konservatorija, med njimi njegova slovita Melodija v F-duru.
Jevgenij Kisin in Vladimir Mogilevski, foto FB
Osrednje mesto bo pripadlo Aleksandru Nikolajeviču Skrjabinu: od Preludija in nokturna za levo roko, ki ju je napisal, ko si je zaradi prekomernega vadenja poškodoval desno roko, do skladbe Proti plamenu, enega njegovih zadnjih del. Prvi del bosta sklenila preludija Sergeja Vasiljeviča Rahmaninova, med njimi Preludij v cis-molu, ki ga je skladatelj napisal pri devetnajstih letih in je kmalu postal eno najbolj priljubljenih klavirskih del vseh časov.
Lisztov klavir v Weimarju je javnega koncertnega značaja
Drugi del bo posvečen Petru Iljiču Čajkovskemu. Na sporedu bo njegova Velika sonata v G-duru, op. 37, monumentalno delo, skoraj orkestrske zasnove, ki od pianista zahteva izjemno moč in vzdržljivost. Večer bo sklenila Poloneza iz opere Jevgenij Onjegin v klavirski transkripciji Franza Liszta – sklepni poklon skladatelju, čigar dediščina je Mogilevskemu še posebej blizu.
Marijan Zlobec