Znana ljubljanska Galerija Bažato na Dunajski cesti malo naprej od Astre pripravlja novo razstavo, ki pa bo razdeljena na dva dela. En del bodo predstavljale slike Ksenije Čerče, drugi pa slikarke in dveh slikarjev: Kaline Naskovski Perne, Janeza Škrleca in Kristiana Župana. Odprtje bo v četrtek, 22. oktobra, ob 19. uri.
Ksenija Čerče – Hyperpudding
HYPERPUDDING z gesto ekscesa napoveduje govor, ki na razstavi posega v razsežnosti jezika in emergentnih stvarnosti. Gluteus Maximus, Veleledvica, Hanger, Testosterid … so agencialna imena, tako kot so agencialne forme objektov in slik, ki jih na razstavi poimenujejo.
Danes so meje tega, kar lahko postane umetnost, skoraj nezamejljive. Umetnost deluje kot neke vrste absorbni para-organizem, ki se množi z infekcijo in si prisvaja vse, kar lahko vključi v lastne ekosisteme. V vseprisotnem toku oblikuje hibride kot apoteozo infekcijskim impulzom, ki mu predhodijo. Živimo v času, ko digitalne mesoreznice iz znakov presnavljajo in iztisnejo nove stvarnosti. V metabolizmu, ki ga poganjajo algoritmi, se generirajo predvidljivi in nepredvidljivi izločki. Jeziki se medsebojno okužijo. Na sečiščih njihovih trkov vznikajo nove stvari. Nekaj se doda, nekaj odvzame in nekatere stvari postanejo vidne šele z izgubo.
Ksenija Čerče na razstavi v Cukrarni, foto Marijan Zlobec
Curriculum Vitae
Z senzacionalnim modelom Ksenije Čerče ne dobite le teutonskega udobja za sladki dom, temveč tudi uspeh kot sodoben človek z nasprotno spolno privlačnostjo po božični gosji pojedini in še dlje, saj je baterija zelo dolgo dobro dolga.
Za dosego blaženosti pod temnim jelkinim drevesom preprosto ročno upravljajte s Ksenijo Čerče:
1. Razpakirajte in se razveselite.
2. Element A rahlo upognite in prepognite v protielement B za osvetlitev Ksenije Čerče.
3. S sponko C jo pritrdite na plašč ali jakno življenjskega partnerja in se nasmehnite za uspeh s Ksenijo Čerče.
4. Za posebne božične praznike naj Ksenija Čerče sedi na mizi.
Ksenija Čerče, foto Dejan Habicht/Moderna galerija, Ljubljana, 2019
Naslov druge razstave je Kriva koža: Kalina Naskovski Perne, Janez Škrlec in Kristian Župan
Razstava Kriva koža povezuje tri slikarske prakse, ki skozi različne pristope raziskujejo telo, njegovo podobo in materialnost slikarske površine. Kalina Naskovski Perne, Janez Škrlec in Kristian Župan izhajajo iz figuralnega slikarstva, vendar jih bolj kot sama upodobitev telesa zanima njegovo preoblikovanje skozi slikarski proces. Koža se v njihovih delih pojavlja kot meja med notranjim in zunanjim, med telesom in njegovo podobo ter med motivom in materialnostjo slike. Ta meja ni nikoli povsem definirana: lahko je porozna, občutljiva, deformirana ali zabrisana. Avtorji slikarstva ne razumejo kot uresničevanja vnaprej oblikovane zamisli, temveč kot proces, v katerem se pomen izbranega motiva šele razkriva, slika pa postane prostor, kjer se misel oblikuje skozi samo dejanje slikanja.
V današnjem boju podob in boju za podobo njihova dela potrjujejo aktualnost figuralnega slikarstva in njegovo zmožnost, da vztraja pri človeški izkušnji. Človeško se pri tem vzpostavlja pred platnom, v telesu umetnika in gledalca, na njem, skozi materialnost barve in geste, ter pod njegovo površino, v plasteh spomina, občutij in pomenov, ki se sproščajo ob srečanju s sliko. Slikarska površina tako ni zgolj ločnica, temveč prevodna membrana, skozi katero prehajajo in se preoblikujejo izkušnje, pogledi in afekti.
Kriva koža, sugestivni naslov razstave, izhaja iz avtorskega soglasja treh mladih slikarjev, ki so se še nedavno drug ob drugem razvijali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pod mentorstvom Ksenije Čerče in do danes izoblikovali samosvoje slikarske jezike, ki se na razstavi znova srečujejo, prepletajo in vzajemno odzivajo drug na drugega. Naslov se giblje med formalnim in moralnim, med telesom, ki spodkopava uveljavljene predstave, in podobo, ki na površini zaznava globine. Koža kot membrana, koža kot čutni organ, koža kot površina reprezentacije. Krivost pri tem ni nujno napaka ali odklon, temveč lahko pomeni sled dotika, izraz ranljivosti ali posledico preobrazbe. Hkrati je krivda lahko tudi svojevrstno priznanje in predaja vztrajni, skoraj neubranljivi privlačnosti telesa, ki kljub dolgi zgodovini njegovega upodabljanja ostaja eno osrednjih prizorišč slikarskega raziskovanja.
Jure Kirbiš
Umetniki
Kalina Naskovski Perne (2003) je vizualna umetnica, ki deluje na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. Leta 2026 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, leta 2025 pa je odšla na študijsko izmenjavo v Granado. Od leta 2024 dalje sodeluje na številnih skupinskih razstavah, predstavila pa se je tudi z dvema samostojnima projektoma: SpranGPT (2025, DobraVaga) v sodelovanju s Kristianom Županom in 2×2 metra za pokrajino (2026, Galerija Rupa). Poleg tega je leta 2025 sodelovala pri vizualnem programu Festivala FUGA, ki je bil predstavljen v Galeriji Monfort v Portorožu. Leta 2026 je v okviru Ljubljana ArtWeekend sodelovala s Kolektivom Mostiček pri razstavi Razstavto.
Janez Škrlec, rojen v Ljubljani leta 1999, je svojo slikarsko prakso začel z vpisom na magistrski študij slikarstva na ALUO. Pred tem se je večinoma ukvarjal z glasbo in novimi mediji, iz katerih je leta 2021 diplomiral. Cilj mu je bil opustiti računalnik in svoje izražanje preseliti na tradicionalni medij. Zanimajo ga predvsem figure, ujete v prehodnih prostorih med spominom in realnostjo. Portrete poživi z nepreciznim nanosom živih barv in atmosferično svetlobo. Pri slikanju se ne zanaša na posamezno tehniko temveč na to, kar je pri roki, ker verjame da njegov plan, tok misli in proces dela vodi slika sama. Trenutno zaključuje magistrski študij slikarstva. Doslej je razstavljal v mnogih ljubljanskih galerijah, Mariboru in Portorožu. Sodeloval je tudi na najstarejši slovenski slikarski koloniji v Zagorju.
Vsi trije umetniki
Kristian Župan (1998) je vizualni umetnik, čigar praksa izhaja iz slikarstva in grafike ter se širi v instalacijo in skupinske eksperimente. Ob slikah ustvarja tudi situacije in prostore za druženje, sodelovanje in razpravo. Sodeloval je pri multidisciplinarni prostorski intervenciji v skladišču soli Monfort v Portorožu v sklopu festivala FUGA, na Spranfestu pa s performativno delavnico SpranGPT in leta 2026 z razstavo, za katero je zasnoval koncept simulacije »man cavea«. Slikarstvo je študiral na ALUO v Ljubljani in na študijski izmenjavi v Zagrebu.
Marijan Zlobec