Peti Zimski festival bo ob koncu januarja 2021


Festival Ljubljana zelo optimistično zre v prihodnost. Kot smo že poročali, je napovedal nova termina za gostovanje ruskega muzikala Lolita, sicer na Gospodarskem razstavišču, sedaj pa napoveduje še izvedbo petega Zimskega festivala, ki bo na sporedu med 18. in 31. januarjem 2021. S tem pa se očitno kaže splošni optimizem v državi, saj je večina prepričana, da smo vrhunec epidemije doživeli ali še doživljamo te dni, medtem ko se kmalu pričakuje upad tako na novo okuženih kot smrtnih žrtev. Prav tako se seveda pričakuje cepljenje ljudi, vsaj od začetka januarja dalje.

Sergej Dogadin, foto arhiv Festivala Ljubljana

Violinist Sergej Dogadin s Simfoniki RTV Slovenija

Uvodni koncertni večer Zimskega festivala bo zaznamoval sijajni ruski violinist Sergej Dogadin, vzhajajoče ime v svetu klasične glasbe. Dogadin je zmagal na številnih najprestižnejših violinskih tekmovanjih, uspehi pa so ga vodili k povabilu Valerija Gergijeva k nastopu z njim in Orkestrom Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga na poletnih festivalih po Evropi. Poleg tega je sodeloval na turneji zmagovalcev tekmovanja Čajkovski na Japonskem. Dogadin trenutno nadaljuje študij pri Borisu Kuschnirju na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju. Igra na violino Domenica Montagnana iz leta 1721 na posojo iz zbirke Rin v Singapurju. Sergeja Dogadina bo spremljal Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko brazilskega dirigenta in pianista Ricarda Castra, ki je v svoji karieri s priznanimi orkestri igral in dirigiral po uglednih svetovnih koncertnih dvoranah. Leta 2007 je na povabilo vlade zvezne države Bahia v Braziliji ustanovil NEOJIBA-o (državni centri mladinskih in otroških orkestrov Bahia). Castro je tudi glavni dirigent in umetniški vodja Mladinskega orkestra Bahia, prvega brazilskega mladinskega orkestra, ki je nastopil v Evropi. Leta 2013 je kot prvi Brazilec prejel častno članstvo londonske Kraljeve filharmonične družbe. Prvi koncert Zimskega festivala bo 18. januarja ob 19.30 v Slovenski filharmoniji.

MMM…Mozart ?!

Irena Grafenauer

Wolfgang Amadeus Mozart je ljubljenec glasbenih poznavalcev in laikov. Glasbeni genij se je v zgodovino zapisal že v zgodnjih letih svojega ustvarjanja. Njegova skladateljska vsestranskost še danes preseneča, celotni opus pa sega na vsa slogovna in zvrstna področja, prav tako kaže vso raznolikost umetniškega izražanja svojega časa. Mozartova glasba je že za časa njegovega ustvarjanja pritegnila pozornost po vsej Evropi in še danes zaznamuje svet. Ob skladateljevih melodijah se poraja vprašanje »Hm, kaj je že to ?« kmalu za tem dilemo razreši  misel »mmm…Mozart?!«. Koncert zaznamuje torej Mozartova glasba v družbi Mozartovih odsevov izpod peres sodobnikov, v luči Irene Grafenauer s prijatelji. Znamenita slovenska flavtistka se je že pri 20 letih prebila do mesta solistke enega najboljših nemških orkestrov, Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. Po desetih letih v orkestru je svojo umetniško pot nadaljevala kot vrhunska solistka in pedagoginja, od leta 1987 do 2016 je bila redna profesorica flavte na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Kot solistka nastopa z najznamenitejšimi orkestri pod vodstvom uglednih dirigentov. Njena diskografija obsega 30 plošč, med temi je kot posebno cenjena interpretinja Mozartove glasbe sodelovala pri veliki izdaji Mozartovih zbranih del založbe Philips. Za svoje umetniško delo je prejela več nagrad in priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo, častno članstvo Slovenske filharmonije, zlati častni znak svobode Republike Slovenije, avstrijski častni križ za umetnost in znanost. Koncert bo 19. januarja ob 19.30 v Slovenski filharmoniji

Pianist Arkadij Volodos prvič v Ljubljani

Arkadij Volodos, foto bozar.be

Pianist Arkadij Volodos ima vse – domišljijo, strast in brezhibno tehniko za uresničitev svojih idej na klavirju. Njegova neomejena virtuoznost v kombinaciji z neverjetnim občutkom za ritem, barvo in poezijo, pa ga naredi za pripovedovalca intenzivnih zgodb in neskončnih svetov. Ruski umetnik, rojen leta 1972 v Sankt Peterburgu, se je pred pianistično kariero najprej izobraževal na področju petja in dirigiranja. Šele kasneje je s študijem klavirja nadaljeval na moskovskem konservatoriju. Študijska pot ga je zatem vodila tudi v Pariz in London. Od prvega nastopa v New Yorku leta 1996 je do danes sodeloval skoraj z vsemi najboljšimi svetovnimi orkestri; z Orkestrom Izraelske filharmonije, Kraljevim orkestrom Concertgebouw, Londonskim filharmoničnim orkestrom, Newyorško filharmonijo, Berlinskim filharmoničnim orkestrom, s Simfoničnimi orkestri iz Bostona, Chicaga in San Francisca ter tudi z dirigenti kot so Vladimir Aškenazy, Valerij Gergijev, Zubin Mehta, Seiji Ozawa, James Levine, Riccardo Chailly, Neeme Järvi in drugi.  Od leta 2002 je večkrat nagrajeni umetnik, v njegovem glasbenem opusu pa prevladujejo predvsem klavirski recitali. Z rednimi nastopi na odrih največjih glasbenih dvoran in festivalov, danes zagotovo spada med najbolj cenjene in iskane pianiste na svetu.  Koncert bo 20. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

Hrepenim…Mate Bekavac in prijatelji

Klarinetist Mate Bekavac, foto Festival Ljubljana

Glas hrepenenja je kot veter, ki napolni jadra naše jadrnice, da lahko zaplujemo kamor resnično moramo. »Človeštvo je od samih začetkov zaznamovano s hrepenenjem, obdobje romantike pa bi lahko označili tudi kot zibelko hrepenja, saj je bilo ravno v tem obdobju hrepenenje hit, ideal življenja. Izbor sporeda  lahko vidimo kot štiri razglednice iz časa, ko je bilo izražanje hrepenenja vidnejše, mogoče celo eno najbolj pogosto portretiranih čustev, ki vejejo iz glasbeno romantične govorice. Med znanimi »romantičnimi vitezi« bo izzvenelo tudi meni izredno ljubo delo Carla Fruhlinga, danes sicer manj znanega skladatelja ter v zahodnem svetu bolj redko izvajana mojstrovina, Babajanianov godalni trio, v katerem  nacionalno hrepenenje dežele, katere glasba s svojim skoraj mističnim, modalno orientalnim prizvokom otožnosti in tipične melanholije zaman išče potešitev že tisočletja…« je zapisal mednarodno priznan slovenski klarinetist Mate Bekavac, ki je znan po domiselnih in avtentičnih  nastopihŠtudiral je pri Béli Kovácsu v Gradcu, pri 18 letih je magistriral na salzburškem Mozarteumu v razredu Aoisa Brandhoferja, študij je nadaljeval na newyorški šoli Juilliard pri Charlesu Neidichu in se izpopolnjeval še na Nacionalnem pariškem glasbenem konservatoriju pri Michaelu Arrignonu. Kot solist nastopa z domačimi in priznanimi tujimi orkestri, posebno pozornost daje komorni glasbi in je gost uglednih festivalov. Sodeluje z odličnimi glasbeniki, nastopal je tudi pod taktirkami najvidnejših dirigentov. Dejaven je tudi kot dirigent, skladatelj, pedagog, deveto sezono je umetniški vodja glasbenega abonmaja v KD Franca Bernika v Domžalah. Mate Bekavac bo nastopil s svojimi glasbenimi prijatelji. Koncert bo 21. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

Večer opernih arij

Tenorist Joseph Calleja

Na Malti rojeni tenorist Joseph Calleja sodi med najuspešnejše koncertne umetnike 21. stoletja. Zaradi njegovega medenega glasu, ki spominja na legendarne italijanske operne pevce, pa se ga je širom gostovanj prijel vzdevek »novi Pavarroti«. Leta 1997 je na Malti debitiral z vlogo Macduffa v Macbethu, v letih kasneje pa je zmagal na Carusovem tekmovanju v Milanu in Domingovi Operaliji. Pot ga je kasneje vodila na odre svetovnih opernih hiš, mdr. v Kraljevo operno hišo Covent Garden v Londonu, dunajsko Državno opero, Nemško opero v Berlinu, Metropolitansko opero v New Yorku, Opero v Strasbourgu in Washingtonu, prav tako pa je sodeloval s številnimi priznanimi umetniki, kot so Ana Netrebko, Elina Garanča, Plàcido Domingo, Bryn Terfel, sir Antonio Pappano, Ricardo Chailly in drugi. Njegov operni repertoar sega od del francoskih skladateljev pa do velikih liričnih in verističnih tenorskih vlog. Na petem Zimskem festivalu mu bomo lahko prisluhnili z Orkestrom Slovenske filharmonije pod taktirko italijanskega dirigenta Gianluce Marcianá. Koncert bo 23. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

Violinistka Lana Trotovšek z ansamblom Dissonance

Lana Trotovšek v londonski dvorani Wigmore Hall

Violinistka in profesorica violine Lana Trotovšek je leta 2012 debitirala z izvedbo Violinskega koncerta Sergeja Prokofjeva z Orkestrom Marijinega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva. S številnimi nastopi ter sodelovanji po vsem svetu, si je umetnica, ki že več let živi v Londonu, s svojim izjemnim talentom že do sedaj ustvarila bogato mednarodno kariero. Na tokratnem koncertu bo nastopila skupaj z ansamblom Dissonance, ki ga sestavljajo uspešni glasbeniki iz slovenskih vodilnih glasbenih ustanov. Ustanovitelj zavoda Dissonance, pod katerim ansambel deluje, je violončelist Klemen Hvala, njegovo poslanstvo pa sta promocija ter razvoj komorne glasbe v domačem glasbenem prostoru. V prihajajoči sezoni bo ansambel sodeloval tudi z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi in svetovno priznanimi umetniki, kot so npr. dirigent Marko Letonja, sopranistka Nika Gorič, pianist Fazil Say, kitarist Mak Grgić, violinist Dimitrij Sitkovecki in Antje Weithaas, akordeonist Richard Galliano in drugi. Koncert bo 25. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

Kitarski opus španskih skladateljev

Saša Dejanović

Kitarist Saša Dejanović se je klasično kitaro začel učiti v rojstni Banjaluki. Študij je nadaljeval na Srednji glasbeni šoli v Sarajevu in Zagrebu ter na Glasbeni akademiji v Zagrebu v razredu prof. Darka Petrinjaka. Že pri devetnajstih je na številnih kitarskih tekmovanjih prejel več pomembnih nagrad, kar mu je omogočilo izobraževanje na Akademiji Internazionale Superiore di Musica v Italiji pri priznanem pedagogu Angelu Gilardinu. Študij je kot štipendist Sklada za mlade glasbenike Koncertne direkcije Zagreb končal na sloviti Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu. Njegova umetniška pot se je nadaljevala z nastopi v slovitih koncertnih dvoranah v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Španiji, na Českem, Norveškem, Japonskem ter v ZDA in državah Južne Amerike. Povsod je bil deležen odličnega odziva tako publike kot kritike, nekateri glasbeni poznavalci ga celo štejejo med naslednike legendarnih španskih kitaristov Andresa Segovie in Narcisa Yepesa. Njegov repertoar obsega veliko skladb in je slogovno izredno razvejan. Saša Dejanović snema za številne radijske in televizijske hiše na Hrvaškem, v Nemčiji, Avstriji in Španiji. Med njegove največje dosežke sodi CD s priredbami za kitaro celotnega opusa za lutnjo J. S. Bacha. Uspešen kitarist bo na tokratnem »Vintage večeru« predstavil kitarski opus španskih skladateljev 19. in 20. stoletja. Koncert bo 26. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

Pianist Nejc Kamplet

Nejc Kamplet je zmagal na dunajskem štipendijskem tekmovanju

Nejc Kamplet  je eden najuspešnejših pianistov mlajše generacije, ki bo zaznamoval drugi večer klavirske glasbe letošnjega Zimskega festivala. Prihaja iz glasbene družine in igra klavir od svojega petega leta. Po končanem študiju na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, svoje izobraževanje nadaljuje v Hannovru v Nemčiji, pri svetovno priznanem profesorju Arie Vardiju. Pri slednjem sta se med drugim izobraževala tudi pianista Yefim Bronfman in Boris Giltburg. Nejc je prejemnik mednarodnih ter državnih nagrad, od mladih let pa aktivno sodeluje tudi na različnih glasbenih festivalih po Sloveniji in v tujini. Svojo klavirsko tehniko ter poetično ekspresivnost je izpopolnjeval pri številnih priznanih profesorjih, z izjemnimi dosežki pa si je prislužil štipendijo Ministrstva za kulturo v Sloveniji ter mestnih občin Gradec in Maribor. V letu 2021 nas bo zastopal na 16. tekmovanju Arturja Rubinsteina v Izraelu, klavirskem tekmovanju, ki velja za enega najprestižnejših na svetu. Recital bo 27. januarja, ob 19.30, v Slovenski filharmoniji.

https://marijanzlobec.wordpress.com/2019/06/22/pianist-nejc-kamplet-zmagal-na-dunajskem-stipendijskem-tekmovanju/

Ana Netrebko z recitalom v Cankarjevem domu

Ana Netrebko na Kongresnem trgu, foto Marijan Zlobec

Ruska sopranistka Ana Netrebko navdušuje s svojimi občudujočimi glasovnimi sposobnostmi, vznemirljivim tonom ter prvovrstnim igralskim talentom. Njena bleščeča zvezdniška moč je osvetlila najprestižnejše svetovne odre. Uvrščena je bila na letni seznam sto najvplivnejših ljudi revije Time, Musical America pa jo je označila za “pravo zvezdo 21. stoletja”. Po odmevnem koncertu na letošnjem 68. Ljubljana Festivalu se na ljubljanski oder vrača z recitalom “Dan in noč”, s katerim je debitirala v avstrijskem Gradcu. Tamkajšnji tisk je dan za tem “podivjal” ter jo označil za operni čudež, ki občinstvo začara s celotnim odrskim performansom. Na zaključnem večeru petega zimskega festivala bo s programom, ki bo obsegal dela R. Straussa, P. I. Čajkovskega, S. Rachmaninova in drugih, nastopila z mednarodno priznanimi umetniki; mezzosopranistko Eleno Maksimovo, violinistom Giovannijem Andreo Zanonom in pianistom Pavlom Nebolsinom. Recital bo 31. januarja, ob 19.uri, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Po koncertu na Kongresnem trgu, foto Marijan Zlobec

https://marijanzlobec.wordpress.com/2020/08/17/sopranistka-ana-netrebko-je-na-svetu-ena-sama/

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja