Avtor: KRITIKULTURA

  • Kakšno je bilo glasbeno življenje v Londonu in na Irskem v 19. stoletju ?

    Kakšno je bilo glasbeno življenje v Londonu in na Irskem v 19. stoletju ?

    Mednarodni muzikološki simpozij na 36. Slovenskih glasbenih dnevih je tudi tokrat soočil raziskovalne izkušnje in teme o položaju glasbene kulture – s poudarkom na glasbenih društvih v 19. stoletju – v širšem evropskem okviru, od Irske in Velike Britanije prek Nemčije in Avstrije do Vzhodne Evrope ter Slovenije in Balkana. Med vsakoletnimi gosti sta bila…

  • Nemška in avstrijska zborovska kultura 19. stoletja na simpoziju

    Nemška in avstrijska zborovska kultura 19. stoletja na simpoziju

    Ustanavljanje nemških zborovskih združenj in velike festivalske manifestacije so vplivale na širši evropski kulturni in glasbeni prostor, še posebej na sosednjo Avstrijo in posledično Slovenijo. Na mednarodnem muzikološkem simpoziju na 36. Slovenskih glasbenih dnevih so o tem razpravljali glasbeni zgodovinarji in muzikologi iz enajstih držav. Helmut Loos iz Leipziga je govoril O kulturnem in političnem…

  • Narodni odbor je 3. maja 1945 na Taboru slavil federativno kraljevino Jugoslavijo, kralja Petra II. in Dražo Mihailovića

    Narodni odbor je 3. maja 1945 na Taboru slavil federativno kraljevino Jugoslavijo, kralja Petra II. in Dražo Mihailovića

    Maj leta 1945 je bil v Ljubljani in Sloveniji najbolj razburljiv mesec v vsej zgodovini slovenskega naroda. Kot smo videli, je bila 2. maja leta 1945 množična in slavnostna komemoracija v počastitev umrlega Adolfa Hitlerja, ki se je končala z igranjem dveh nemških himen in stoječim petjem, potem ko je nemški general Erwin Rösener vzklikal…

  • Ljubljana je 2. maja 1945 najbolj v Evropi počastila smrt Adolfa Hitlerja

    Ljubljana je 2. maja 1945 najbolj v Evropi počastila smrt Adolfa Hitlerja

    Nabito polna Ljubljanska opera je 2. maja 1945 na komemorativni slovesnosti verjetno najbolj v Evropi počastila umrlega vodjo nemškega nacizma Adolfa Hitlerja. 3. maja je bila na Taboru ustanovljena prva slovenska, domobranska vlada, 5. maja v Ajdovščini pa prva partizanska. Komemoracijo za Hitlerjem vsi zgodovinarji najbolj skrivajo; nobenega dogodka ni, ki bi ga tako želeli…

  • Mednarodni simpozij o glasbenih društvih v dolgem 19. stoletju

    Mednarodni simpozij o glasbenih društvih v dolgem 19. stoletju

    Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo je bil naslov mednarodnega muzikološkega simpozija na 36. Slovenskih glasbenih dnevih. Simpozij zadnja leta programsko in organizacijsko vodi dr. Jernej Weiss, ki nadaljuje dolgoletno delo dr. Primoža Kureta. Simpozija se je udeležilo 23 glasbenih zgodovinarjev in muzikologov iz enajstih držav. Pozdravni nagovor prof. dr.…

  • Gallusov večer za konec 36. Slovenskih glasbenih dnevov

    Gallusov večer za konec 36. Slovenskih glasbenih dnevov

    Zbor Slovenske filharmonije je v Kozinovi dvorani SF pripravil zadnji, šesti koncert v okviru letošnjih 36. Slovenskih glasbenih dnevov. Koncert je bil v celoti posvečen Jacobusu Gallusu, enem največjih renesančnih skladateljev na svetu. Dirigent je bil Gregor Klančič, umetniški vodja filharmoničnega zbora. Gallusovo monumentalno trizborje, vse fotografije Marijan Zlobec Sklepni koncert je bil oblikovan v…

  • Sopranistka Nika Gorič na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Sopranistka Nika Gorič na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Nastop vse bolj mednarodno znane slovenske sopranistke Nike Gorič na 36. Slovenskih glasbenih dnevih v polni Viteški dvorani Križank je skupaj z Ensemble Dissonance pomenil nadaljevanje sicer v celoti odličnih letošnjih koncertov. Nika Gorič je nastopila na petem festivalskem koncertu zapovrstjo, kar pomeni, da je s komornim godalnim ansamblom dodala novo  glasbeno vsebino, povezano s…

  • Večer samospevov z Jako Mihelačem na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Večer samospevov z Jako Mihelačem na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Četrti koncert na 36. Slovenskih glasbenih dnevih je po tradiciji pripravila Glasbena matica Ljubljana v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije. Na tokratnem Koncertu samospevov je nastopil slovenski baritonist že z mednarodno pevsko kariero Jaka Mihelač. Pri klavirju ga je spremljala Andreja Kosmač. Andreja Kosmač in Jaka Mihelač, vse fotografije Marijan Zlobec Jaka Mihelač je, kot ga…

  • Slikar in pesnik Gustav Januš prišel na finisaž 20. Koroških kulturnih dnevov

    Slikar in pesnik Gustav Januš prišel na finisaž 20. Koroških kulturnih dnevov

    Z zaprtjem razstave slikarja in pesnika Gustava Januša so se v Galeriji Družine nocoj končali jubilejni dvajseti Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Nekoliko nepričakovano ali mimo zanesljive udeležbe ali obljube je iz Avstrije na slovesni finisaž prišel slikar in pesnik Gustav Januš z ženo Friedo in tako jubileju dodal svoj osebni prispevek, kar je močno…

  • Noč slovenskih skladateljev na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Noč slovenskih skladateljev na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Noč slovenskih skladateljev je na Slovenskih glasbenih dnevih najdaljši koncert. To je pričakovano spričo želje velikega števila skladateljic in skladateljev, da se predstavijo, čeprav v okviru predvidenih ali določenih inštrumentov, za katere morajo biti skladbe napisane. To doslej ni bila ovira, čeprav se odpira vprašanje tako osebne ustvarjalne svobode in afinitete kot monotonosti nastopanja ves…

  • Koncertni atelje na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Koncertni atelje na 36. Slovenskih glasbenih dnevih

    Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev vsako leto gostuje na Slovenskih glasbenih dnevih. Letos sta nastopila dva solista: trobentar Franc Kosem in tolkalec Jože Bogolin. Izvajala sta večinoma slovenska dela, med njimi tri novitete. Uvodoma pa se je programska voditeljica Koncertnega ateljeja DSS Nina Šenk poklonila pred kratkim preminulem slovenskem skladatelju, akademiku Janezu Matičiču in povabila…

  • 36. Slovenski glasbeni dnevi v znamenju mladosti

    36. Slovenski glasbeni dnevi v znamenju mladosti

    36. Slovenski glasbeni dnevi v Ljubljani so po dveh letih v celoti potekali javno in brez vsakršnih omejitev. Uvodni koncert je na odru predstavil okrog 230 glasbenikov iz treh zborov in z ukrajinskimi gosti dveh orkestrov. Sklepni akordi iz Brucknerjevega Te Deuma so bili zvočno in glasovno nekaj najlepšega, kar smo slišali v Gallusovi dvorani…