Mobilna svetlobna instalacija Sijajni kombi (The Radiant Van) anonimnega italijanskega umetniškega tria CANEMORTO se podaja v Benetke. V sodelovanju s Fundacijo Musei Civici di Venezia (MUVE) bo ob robu otvoritvenega tedna 61. mednarodnega umetniškega bienala med 7. in 10. majem 2026 razstavljena pred kulturnim centrum Casermetta Est (Forte Marghera), sočasno z razstavo Granda. Gli artisti degli Atelier 2024–2025. V četrtek, 7. maja 2026, ob 19.30 bo trojec CANEMORTO kombi aktiviral s posebnim performansom.

V umetniški praksi CANEMORTO (Mrtev pes) slikarstvo, kiparstvo, video in performans sobivajo v ekspresionističnem, ironičnem in nestalnem imaginariju, ki si v njihovem novem projektu v formatu Sijajnega kombija utira pot za širitev v urbano okolje. Njegovo popotovanje predstavlja pripoved v gibanju.
Celoten projekt Sijajni kombi, nastal na pobudo torinske umetniške iniciative Luci d’Artista, izhaja iz dveh s Torinom povezanih arhetipov: odnosa mesta do avtomobilske industrije ter njegove povezave z magijo in ezoteriko. Tako so člani umetniškega tria klasično tovorno vozilo spremenili v »čarobno svetilko v gibanju«: perforirani paneli, gravure in notranji sistem osvetlitve – ki ga poganja sončna energija – v prostor projicirajo konstelacijo apotropejskih znakov.

Nastop tria CANEMORTO, foto Galerija Vžigalica
Gre za 18 po vozilu vgraviranih univerzalnih simbolov, navdihnjenih s tradicijo bele magije, na novo interpretiranih v vizualnem stilu tria CANEMORTO. Svetloba pronica skozi površine tovornega kombija in ga spreminja v premični talisman, ki vsakič znova vzpostavi drugačen odnos s kraji, ki jih obišče in začasno naseli.
Sijajni kombi v Ljubljani
V prvi, marčevski fazi projekta, je bila cilj večdnevnega umetniškega potovanja-predstave CANEMORTO s Sijajnim kombijem Ljubljana. Namen prihoda tovornega kombija/instalacije v slovensko prestolnico je bila v prvi vrsti dostava slik za postavitev razstave CANEMORTO Slikarska dirka v Galeriji Vžigalica, preko katere se je slovenska javnost od 31. marca 2026 dalje lahko prvič seznanila z delom kolektiva. Razstava je na ogled le še do te nedelje, 10. maja.

Po beneškem postanku se kombi konec maja ponovno vrača v Ljubljano, kjer bo slovenski javnosti premierno predstavljen na 20. festivalu Svetlobna gverila, enem vodilnih evropskih dogodkov, posvečenih svetlobni umetnosti, ki ga kurirata Katerina Mirović in Nika Erjavec. Tema letošnje izdaje je Raznolikosti in vabi k raziskovanju, kako umetnost s pomočjo svetlobe naredi vidne prisotnosti in odsotnosti, kaj se kaže v ospredju in kaj ostaja na obrobju. V tem kontekstu bo delo CANEMORTO postavljeno v ljubljanski urbani prostor, pred Galerijo Vžigalica, kjer bo izbrano lokacijo začasno preoblikovalo v performativno krajino.

Premike kombija sicer ves čas dokumentirajo režiser Marco Proserpio, oblikovalec zvoka Matteo Pansana in fotograf Alessandro Trapezio, s čemer samo potovanje postaja sestavni del umetniškega dela Sijajni kombi in bo rezultiralo v avtorskem kratkem filmu ter katalogu, ki ju bomo v sklopu festivala Svetlobna gverila v Ljubljani predstavili 10. junija 2026. Katalog bo vključeval prispevke Antonia Grullija (kustos Luci d’Artista), Janija Pirnata (kustos Galerija Vžigalica) in Matjaža Brulca (Strip Core / Svetlobna gverila).
Zadnja faza projekta bo vrnitev Sijajnega kombija v Torino, kjer bo umetniško delo dobilo svoje mesto v javnem prostoru in bo kot projekt Luci d’Artista postalo del mestne umetniške zbirke, s katero od letos upravlja Fundacija Torino Musei.

Večfazni mednarodni projekt je plod kuratorske vizije Antonia Grullija, vodja umetniške iniciative Luci d’Artista, nastal pa je zahvaljujoč podpori Direzione Generale Creatività Contemporanea (Generalnega direktorata za sodobno ustvarjalnost) Italijanskega ministrstva za kulturo, v okviru programa Italian Council (14. izdaja, 2025), katerega cilj je mednarodna promocija italijanske sodobne umetnosti. Pri projektu so sodelovali tudi številni koproducenti in podporniki, med katerimi so tudi Galerija Vžigalica in Strip Core / Forum Ljubljana (Svetlobna gverila).
Razvoju projekta je mogoče slediti na spletni strani www.lucidartistatorino.org in na družbenih omrežjih Luci d’Artista.
O Canemortu
Anonimni italijanski umetniško trio CANEMORTO, ustanovljen leta 2007, je skozi leta razvil jezik, ki združuje konceptualno umetnost, underground subkulture in dadaistično provokacijo v nadrealistični makro-narativ, v katerem se prepletata realnost in fikcija. Slikarstvo, kiparstvo, video in performans v njihovi ustvarjalni praksi sobivajo v ekspresionističnem, ironičnem in nestalnem imaginariju, ki je v Sijajnem kombiju našel nov format za širjenje v urbano okolje.

CANEMORTO ob Zmajskem mostu
Produkcija
Projekt nastaja zahvaljujoč podpori Direzione Generale Creatività Contemporanea (Generalnega direktorata za sodobno ustvarjalnost) italijanskega ministrstva za kulturo, v okviru programa Italian Council (14. izdaja, 2025), katerega cilj je mednarodna promocija italijanske sodobne umetnosti, v produkciji Fundacije Torino Musei za Luci d’Artista in v sodelovanju z Galerijo Vžigalica (Muzej in galerije mesta Ljubljane – MGML), Strip Core / Forum Ljubljana (Svetlobna gverila) in Fundacije Musei Civici di Venezia (MUVE). Luci d’Artista je hkrati dediščinski projekt mesta Torino, realiziran pod okriljem Fundacije Torino Musei s podporo Fundacije Compagnia di San Paolo in Fundacije CRT.
Luci d’Artista, umetniška iniciativa, zagnana v Torinu leta 1998 na pobudo Mesta Torino, temelji na prepričanju, da mora umetnost prispevati k skupnemu dobremu in zato naseljevati ulice, trge in stavbe. Ta inovativni javni umetniški projekt vključuje zbirko več kot 30 svetlobnih instalacij vodilnih italijanskih in mednarodnih umetnikov, kot so Merz, Pistoletto, Anselmo, Horn, Paolini in Rehberger, ki mesto vsako zimo spremenijo v muzej na prostem. S 26. izdajo (2023/24) je mesto Torino upravljanje iniciative zaupalo Fundaciji Torino Musei in za prvega kuratorja imenovalo Antonia Grullija, ki Luci d’Artista razume kot raziskovalno ustanovo z lastno kuratorsko vizijo in celoletnim programom, s čimer pobudo širi na mednarodno raven.
Marijan Zlobec
