Slovenska matica prijazno vabi na predstavitev novih knjig Slovenske matice, ki bo v četrtek, 7. maja, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Na novinarski konferenci bodo predstavili štiri Matičine knjižne novosti: monografijo Milana Zdravka Kovača Izgubljena Ljubljana, v kateri avtor predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Milan Zdravko Kovač-Peter Kerševan, novo knjigo zasl. prof. dr. Dimitrija Rupla Dobri nameni, ki je izšla ob počastitvi avtorjeve 80-letnice, novo monografijo iz zbirke Odstiranja Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo, ki jo je uredila dr. Vlasta Stavbar, ter monografijo Marka Glaserja Izbrana dela. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Milan Zdravko Kovač: Izgubljena Ljubljana
Ilustriral: Lev Ambrož Okorn
Spremno besedo napisal: Mitja Guštin
Ljubljana je ‚blagoslovljena‘ z zgodovinskimi pomniki. V mestu so na dlani najpomembnejša obdobja zgodovine zadnjih 5000 let: koliščarji, železna doba, Rimljani, Goti in zgodnjesrednjeveška poselitev Slovanov ter številnih tujcev, ki so v srednjem in novem veku v naši prestolnici pustili močan pečat. Tudi pozneje se lahko meščani pohvalijo z renesančnimi zgradbami, imenitnim barokom, igrivo secesijo, Zmajskim mostom, ljubljanskim nebotičnikom in Plečnikovimi deli.
Ne manjka niti sodobne arhitekture, znanilke novih časov in izzivov. Knjiga Izgubljena Ljubljana predstavlja bralcu izbrane primere naše kulturne dediščine, začenši z odkritjem kolišča na Špici, predvsem z vidika vključevanja gradbenih reliktov preteklosti v prenovo sodobne Ljubljane. Opozarja na pomen ohranjanja naše pomembne dediščine in opisuje predloge za ureditev različnih pomembnih dragocenih območij v Ljubljani ter za postavitev novih spomenikov v mestu. Tovrstne projekte sta petnajst let neutrudno pripravljala sodelavca arhitekta Milan Zdravko Kovač in Peter Kerševan, čeprav njune ideje praviloma niso bile realizirane oziroma so bile izrabljene za različne plagiate.
V knjigi, v kateri avtor opozarja tudi na nekatere nerealizirane izvirne Plečnikove prostorske zamisli, so zajeti njuni kritični in polemični pogledi na arhitekturne posege v Ljubljani, predvsem pa so dokumentirani njuni predlogi rešitev, kako ustrezno predstaviti arheološke ostaline in situ in s tem našo bogato preteklost ohraniti tudi za zanamce. Posebne pozornosti je v knjigi deležna tudi železniška južno-vzhodna obvoznica, ki bi v mnogočem razbremenila Ljubljano. Celovita monografija, bogato opremljena s slikovnim gradivom, predstavlja trnova pota idejnih zamisli arhitekturne dvojice Kovač-Kerševan, ki jih pomenljivo ponazarjata naslovnica s podobo Don Kihota in sam naslov knjige Izgubljena Ljubljana.
Dimitrij Rupel: Dobri nameni
Četrta knjiga, ki jo dr. Dimitrij Rupel izdaja pri Slovenski matici, vsebuje pet knjig: od porušenega Gradišča prek osamosvojitve do zadnjih nekaj let slovenske zunanje ne/politike, mimo vloma pa pentljo sklene z razmišljanjem o ne/lustraciji in drugih razlogih, zakaj nas ne/spravljenost ob razmeroma dobrem štartnem položaju v času osamosvojitve tudi več kot tri desetletja po njej nadzorovano ovira pri razvoju v demokratično in gospodarsko suvereno državo.
Eden najbolj verziranih mož peresa med slovenskimi politiki in hkrati sodobni slovenski avtor z najplodovitejšo diplomatsko kariero s svojimi knjižnimi in publicističnimi objavami že dobrih petdeset let vznemirja širšo javnost in strice iz ozadja. Tudi v jubilejnem zapisu, ki je posvečen avtorjevi 80-letnici, se izmika kalupom, ko s samosvojo virtuoznostjo prehaja med časi, ljudmi, dejstvi, sanjami, fikcijo, resničnostjo in vizijo.
Bralcu ponuja uvid v ozadje ključnih trenutkov (novejše) zgodovine in ga vabi k razmisleku o času in prostoru, ki ga s svojo naravnanostjo nujno sooblikuje.
Dobri nameni so knjiga, ki jo je mogoče brati na več načinov – nenazadnje tudi kot napotilo na vire in avtorje, knjige in filme, vredne pozornosti.
Knjiga Dobri nameni je že bila slovesno predstavljena v okviru praznovanj pisateljeve osemdesetletnice v dvorani SM.
Zbirka Odstiranja
Vlasta Stavbar (ur.): Bruno Hartman in njegovo kulturno poslanstvo
V zavest sodobnikov se je Hartman vpisal kot literarni ustvarjalec, po svoji gledališki dejavnosti, kot profesor ali angažiran intelektualec. Monografija o kulturnem poslanstvu Bruna Hartmana nas opozarja, da dela pomembnih kulturnih ustvarjalcev ne smemo presojati zgolj z osvetlitvijo ene plati, četudi je ta najpomembnejša in je bil po njej najbolj znan med sodobniki. Bogastvo ustvarjalca nam pokaže šele celovitejši pogled z orisom različnih strokovnih polj, na katera je posegal. Prav to je bistvena dodana vrednost monografije o Brunu Hartmanu, saj ga spoznavamo z različnih umetniških in znanstvenih vidikov (iz strokovne recenzije prof. dr. Silvije Borovnik).
Avtorji osvetljujejo delovanje Bruna Hartmana na področjih znanosti, izobraževanja in kulture. Na področju bibliotekarstva je poleg organizacijskega dela, ki je bilo povezano s spremembami zakonov o delovanju knjižničarstva, z zidavo nove stavbe in organizacijo dela Univerzitetne knjižnice v Mariboru, pomagal tudi pri uvajanju informacijske tehnologije. Prav tako ob delovanju v gledališčih v različnih ustanovah v Ljubljani, Celju in Mariboru ni le skrbel za programe dela, ampak je besedila dram tudi prevajal in tako seznanjal slovensko javnost z dotlej manj znanimi avtorji oz. njihovimi deli. Posebno mesto v njegovem opusu pa ima delovanje na področju literature. Bilo je raznovrstno (iz strokovne recenzije dr. Franje Dular).
Knjižno delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Univerze v Mariboru.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Univerzitetna knjižnica Maribor.
Marko Glaser: Izbrana dela
Monografija Izbrana dela zajema pridige, pesmi in korespondenco slovenskega duhovnika, pesnika in nabožnega pisatelja Marka Glaserja. V slovenski prostor vstopa prav v letu, ko v Malečniku in Ljubljani obhajamo že peti, jubilejni Glaserjev festival, ter v dobi triletnega obhajanja 800-letnice Nadškofije Maribor, prej lavantinske škofije.
S tem se želijo pokloniti Marku Glaserju kot tesnemu sodelavcu in prijatelju mariborskega škofa bl. Antona Martina Slomška. Prav Glaser je bil namreč tisti, ki je po Slomškovem pooblastilu ogromno pripomogel k uresničitvi prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor.
“Naj bo to delo živo pričevanje, ki nas povezuje z našimi koreninami in nas hkrati usmerja naprej. Njegovo življenje in delo naj nas spodbujata, da tudi sami postanemo rodovitni nosilci vere v svetu, ki hrepeni po smislu in resnici. To delo naj vsakomur omogoči srečanje z iskrenim človekom, ki je življenje razumel kot veliko odgovornost in prizadevanje za blaginjo bližnjega. V Glaserjevih besedah lahko sodobni človek prepozna iskanje, ki mu ni tuje – iskanje smisla, resnice in notranje trdnosti sredi negotovosti sveta.”
Delo je pospremljeno s primerjalno analizo dr. Fanike Krajnc Vrečko o pridigah pri Slomšku in Glaserju ter z obsežno razpravo mag. Lilijane Urlep o življenju in delu Marka Glaserja ter njegovi zapuščini v mariborskih arhivih.
Delo je izšlo v sozaložništvu Slovenske matice in Župnije Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik.
Marijan Zlobec