V poletni mozaik 74. Ljubljana Festivala se umeščajo trije večeri, posvečeni glasbi, ki v ospredje postavlja osebne zgodbe in moč izročila. Oder Poletnega gledališča Križank bodo zavzeli umetniki, prepoznavni po spoštovanju preteklosti in zmožnosti, da stare motive oživijo v sodobnih zvočnih podobah. Od energičnega swinga do ponarodelih romanc in jubilejnega simfoničnega jazza – koncerti v zavetju Plečnikovih Križank prinašajo preplet nostalgije in vrhunske izvedbe.
Momento Cigano z Matijo Krečičem
Avtorski svet gypsy swinga
Energija piranskih ulic in dediščina legendarnega Djanga Reinhardta sta botrovali nastanku zasedbe Momento Cigano, ki 19. avgusta prinaša svojo prepoznavno avtorsko vizijo. Kitarist Teo Collori je skupino zasnoval kmalu po študiju jazza, že njegov prvenec Hot Club Piran pa je glasbena kritika okronala za album leta. Njihovo preteklo ustvarjanje se tokrat v projektu Extended razširi v novo, bogato godalno dimenzijo, kjer se virtuoznost gypsy swinga sreča z orkestralno globino.
Momento Cigano
Razkošne zvočne barve pod vodstvom violinista in aranžerja Matije Krečiča v poletni večer vnašajo preplet klasične strukture in improvizacijske svobode. Člani zasedbe, šolani na prestižnih institucijah, kot je Mozarteum, gradijo nalezljiv glasbeni dialog, v katerem se izrazite individualnosti zlijejo v organsko celoto. Collori verjame, da lahko glasbeniki le pripravijo prave pogoje, da glasba na odru zacveti: »Podobno kot z rožami: mi poskrbimo za zemljo, vodo in svetlobo, zrastejo pa same.« Takšna predanost trenutku v Križanke prinaša dvojno zvočno izkušnjo, hkrati premišljeno in povsem svobodno.
Pogled proti romantični jeseni
Melanholija brezčasnih romanc v interpretaciji igralske legende Radeta Šerbedžije bo 22. avgusta ponovno prevzela Ljubljano. Prejemnik prestižne nagrade Mary Pickford in prepoznaven obraz svetovne kinematografije, svojo filmsko avtoriteto že desetletja dopolnjuje z globoko osebno glasbeno izpovedjo. Koncert z naslovom Jesen stiže, dunjo moja obuja intimo tistih pesmi, ki v prostor prinašajo redko toplino in iskrenost, značilno za vrhunski šanson.
Rade Šerbedžija, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Zgodba o osrednji pesmi večera razkriva presenetljive plemiške korenine, saj jo je v 19. stoletju kot madžarsko romanco ustvaril grof Wass György. Šele kasnejša prepesnitev Jovana Jovanovića Zmaja je skladbi podelila tisti melanholični značaj, katerega Šerbedžija danes mojstrsko interpretira ob zasedbi Zapadni kolodvor. Pesem prepoznamo tudi v izvedbi Oliverja Dragojevića, medtem ko ji je Đorđe Balašević s svojim slavnim glasbenim poklonom zagotovil celo večen kultni status. Večer bodo z virtuoznostjo obogatila Miroslav Tadić, Yvette Holzwarth in Livio Morosin. Spoj ljudskega izročila in jazza bo ustvaril prostor, v katerem poezija in melodija stopata z roko v roki.
Imer Traje Brizani
Simfonični objem romske glasbene dediščine
Zasedba Amala že tri desetletja gradi mostove med neukrotljivim ljudskim melosom in klasično izvedbeno dovršenostjo. Vizija njenega ustanovitelja, Imerja Traje Brizanija, o prepletanju romske tradicije z razkošjem orkestralne zvočnosti, bo svoj visoki jubilej kronala 31. avgusta. Brizani, prejemnik predsedniške medalje za zasluge in pionir sodobne romske glasbe pri nas, je svojo pot začrtal ob jazzovskih velikanih, kot sta Jože Privšek in Peter Erskine. Njegov bogat opus se danes razteza vse od znanstvene publicistike do prvega slovenskega romskega muzikala Stekleno jabolko.
Oto Pestner, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Slovesni večer pod taktirko Patrika Grebla bo ob zaključku poletja združil Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija v veličastnem projektu romskega simfoničnega etno jazza. Na odru se bodo slavljencem pridružili številni glasbeni gostje, med njimi priznana solista Alenka Godec in Oto Pestner ter mojstri na tradicionalnih balkanskih glasbilih. Jubilejni večer bo tako ponudil preplet romske glasbene dediščine in simfoničnega zvoka, kar ostaja osrednje vodilo njihovega ustvarjanja.
Marijan Zlobec