Sozvočje dveh svetov na odprtju jubilejnega 10. Zimskega festivala


Z mogočnim simfoničnim poklonom turški glasbeni tradiciji ter mojstrovinam Ludwiga van Beethovna in Modesta Petroviča Musorgskega se bo v sredo, 10. februarja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma odprl 10. Zimski festival. Otvoritveni koncert bo pripadel Istanbulskemu državnemu simfoničnemu orkestru pod vodstvom šefa dirigenta Alfonsa Scarana, ki bo skupaj s tremi priznanimi mladimi solisti poskrbel za razkošen začetek jubilejne edicije festivala.

Solisti z dirigentom

Bogata tradicija nacionalnega ponosa

Istanbulski državni simfonični orkester z več kot 80-letno tradicijo velja za osrednji glasbeni ponos svoje države. Zasedba z začetki v letu 1945 redno gostuje v najbolj prestižnih svetovnih dvoranah, kot sta Berlinska filharmonija ter Tonhalle v Zürichu , skozi desetletja pa je delila oder z velikani, kot so Luciano Pavarotti, Andrea Bocelli in sir Yehudi Menuhin. Zmagoslavno vračanje orkestra na mednarodne odre potrjujejo tudi nedavno razprodana gostovanja na Japonskem.

Alfonso Scarano

Šef dirigent Alfonso Scarano, slovensko občinstvo ga pozna po delovanju s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, slovi po izjemno širokem repertoarju ter sodelovanju z zvezdniki vodilnih evropskih baletnih hiš. Ob orkestru bodo v solističnih vlogah moči združili trije izjemni mlajši umetniki: violončelist Poyraz Baltacıgil, violinistka Veriko Tchumburidze z redko baročno violino Giacoma Zanolija ter pianist Can Saraç, najmlajši dobitnik nagrade Artura Benedettija Michelangelija.

Mozaik orienta in simfoničnih slik

Koncertni spored odprtja 10. Zimskega festivala bo uvedla rapsodična skladba Köçekçe turškega skladatelja Ulvija Cemala Erkina, v kateri se tradicionalni plesni obrazci in opojni ljudski ritmi prelivajo v barvito, dinamično orkestracijo. Skladba črpa iz bogate dediščine tradicionalnih turških plesalcev in v spretno prepletenih motivih združuje folklorno pristnost z razkošjem sodobnega simfoničnega orkestra.

Ulvi Cemal Erkin (14. marec 1906 – 15. september 1972) je bil član pionirske skupine simfoničnih skladateljev v Turčiji, rojenih v obdobju 1904–1910, ki so jih kasneje poimenovali Turška peterica. Ti skladatelji, vsi izobraženi v Evropi, so prevzeli odgovornost za ustvarjanje novega turškega glasbenega sloga, ki je bil hkrati univerzalen in tudi lokalni. Uporabljali so zahodne glasbene oblike, tj. simfonijo, koncert in opero, ter vnesli melodične, harmonične, modalne in ritmične elemente turške ljudske glasbe, znane tudi kot anatolska vaška glasba, in osmanske dvorne glasbe, popularno znane kot turška umetniška glasba.

Ulvi Cemal Erkin je bil star 19 let, ko je zmagal na natečaju ministrstva za šolstvo in leta 1925 skupaj z dvema drugima študentoma, Cezmijem Rifkijem Erincem in Ekremom Zekijem Unom, prejel štipendijo za študij glasbe v Parizu. Klavir je študiral pri Isidorju Philippu, kompozicijo pa pri Jeanu in Noëlu Gallonu ter Nadii Boulanger na Pariškem konservatoriju in na École Normale de Musique.

Ulvi Cemal Erkin

Erkin si je leta 1943 za svoj Klavirski koncert delil glavno nagrado Republikanske ljudske stranke z Ahmetom Adnanom Saygunom in Hasanom Feritom Alnarjem. Istega leta je napisal znamenito orkestrsko suito Köçekçe. Idejo za komponiranje klavirskega koncerta mu je dal Alfred Cortot med obiskom Turčije, potem ko je poslušal njegov kvartet. Klavirski koncert in suito Köçekçe je 11. marca 1943 premierno izvedel Predsedniški simfonični orkester. Orkestru je dirigiral dr. Ernst Praetorius, solistka pa je bila Ferhunde Erkin. Na zahtevo nemškega veleposlanika Franza von Papena je bil klavirski koncert izveden v Berlinu v Nemčiji 8. oktobra 1943. Berlinskim filharmonikom je dirigiral Fritz Zaun, solistka pa je bila spet Ferhunde Erkin.

Kot osrednji poudarek prvega dela bo sledil Trojni koncert v C-duru Ludwiga van Beethovna, v katerem se violončelo, violina in klavir zbližajo v rahločutnem komornem prepletu. Izvedba zahteva izjemno medsebojno usklajenost solistov ter subtilen dialog z orkestrom, v katerem klasična dunajska oblika zaživi v vsej svoji svetlobi in prefinjenosti.

Istanbulski državni simfonični orkester

Drugi del večera bo prinesel globoko dramatično ekspresivnost Modesta Petroviča Musorgskega. Pesnitev Noč na golem brdu z motivom zborovanja zlih duhov na kresno noč ustvarja nepopustljivo napetost in slika prvinsko rusko folkloro. Večer bo zaokrožil mogočni simfonični sprehod Slike z razstave v znameniti orkestraciji Maurica Ravela. Ta razkošna zvočna galerija popelje poslušalca od skrivnostnih, tihih tonov do zmagoslavnih fanfar, ter likovne spomine na Viktorja Hartmanna prelije v eno najbolj veličastnih del simfonične literature.

Nastopajoči:

Istanbulski državni simfonični orkester

Alfonso Scarano
dirigent
Solisti:
Veriko Tchumburidze
violina
Poyraz Baltacıgil
violončelo
Can Saraç
klavir

Program:

1. Ulvi Cemal Erkin
Köçekçe
2. Ludwig van Beethoven
Trojni koncert v C-duru, op. 56
***
3. Modest Petrovič Musorgski
Noč na golem brdu
4. Modest Petrovič Musorgski, prir. Maurice Ravel
Slike z razstave
Festival Ljubljana je že pred mesecem objavil predprodajo vstopnic, ki bo trajala do vključno 5. novembra.

Marijan Zobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja