Zbor Slovenske filharmonije je v Kozinovi dvorani SF pripravil zadnji, šesti koncert v okviru letošnjih 36. Slovenskih glasbenih dnevov. Koncert je bil v celoti posvečen Jacobusu Gallusu, enem največjih renesančnih skladateljev na svetu. Dirigent je bil Gregor Klančič, umetniški vodja filharmoničnega zbora.
Gallusovo monumentalno trizborje, vse fotografije Marijan Zlobec
Sklepni koncert je bil oblikovan v duhu najpomembnejših glasbenih form Gallusovega časa (maša, motet in madrigal). Predstavil je redko slišana dela skladateljevega obsežnega in bogatega opusa. Prav izjemno uspešen koncert Gallusovih del 9. junija 1892 v Redutni dvorani na Dunaju, na katerem je nastopil zbor Glasbene matice pod vodstvom Mateja Hubada, je pri nas spodbudil renesanso Gallusovih del. Manj znano je, da je za pripravo notnega gradiva tedanji odbor Glasbene matice prosil tajnika zgodovinskega oddelka na dunajski univerzi in začetnika muzikologije na Slovenskem Josipa Mantuanija, ki je tedaj že intenzivno raziskoval Gallusovo skladateljsko zapuščino. Mantuani je bil tedaj na Dunaju in v Avstriji splošno znan tudi kot umetnostni zgodovinar, ki je pisal npr. o Klingerjevem kiparskem spomeniku ali portretu Ludwiga van Beethovna v kontekstu Nietzschejeve filozofije, pisal pa je tudi o glasbeni zgodovini Avstrije in Dunaja.
Začetek z manjšimi zasedbami
Koncert je začel šestnajstčlanski mešani zbor z dvema motetoma iz zbirke Opus musicum, ki je največja posamična zbirka motetov na svetu (374 motetov) in jo omenjajo najpomembnejše glasbene zgodovine, še posebej tiste, ki pišejo o kronologiji pojavljanja najpomembnejših del v posameznem letu na svetu. Poslušali smo Iocundare filia Sion, OM I/7 in Dies est laetitiae, OM I/29. Sledila je Missa super Sancta Maria, SQM 8 s Kyrie, Sanctus in Agnus Dei. To je bil prepričljiv vpogled v strukturo tedanje maše, kot so izšle v štirih zvezkih v Pragi leta 1580 pod skupnim naslovom Selectiones quaedam missae. Kot je razvidno iz objave, smo poslušali osmo objavljeno mašo.
Šest pevcev je Gallusa pelo brez dirigenta
Sledil je odhod zbora z odra in najbrž zamenjava pevcev, ko so ponovno prišli na oder. Zapeli so še štiri motete iz Opus musicum: Erravi sicut ovis, OM I/75, Domine quando veneris, OM I/84, Maria stabat ad monumentum, OM II/38 in Ascendo ad patrem meum, OM II/41. Pri Maria stabat je nastopilo v dvozborju po šest pevcev.
Zasedbe pevcev so se menjavale
Maria stabat ad monumentom
Gallusovo dvozborje
Tretji del koncerta je pripadal madrigalom iz zbirke Moralia. Poslušali smo Si vitare velis, M 15, Principibus placuisse viris, M 24, Quam bene apud memores, M 42 in Tu ne cede malis, M 45. Za te posvetne zbore je bila značilna majhna zasedba, pa še ta se je na samem odru spreminjala. Najmanjši ansambel, ne zbor, je štel le pet pevcev.
Quam bene apud memores
V zadnjem delu koncerta smo se vrnili k zbirki Opus musicum: Media vita in morte sumus, OM I/65, Iam non dicam vos servos, OM II/60 z dvema oziroma enim zborom (23 pevcev in pevk), sledila je Missa super Iam non dicam, iz v rokopisu ohranjenih skladb, in sicer Gloria z dvema zboroma (13 : 12 pevcev).
Posebnost je bila še ena v rokopisu ohranjena Gallusova skladba – Iubilate Deo, ki jo je zapel petindvajsetčlanski zbor. Sledilo je dvozborje iz Opus musicum: Laus et perennis gloria, OM III/57 in Exultate iusti in Domino, OM IV/141.
Sklepni trije zbori z Alleluia, Cantate Domino, OM II/34 so pokazali še eno dimenzijo slavnega Gallusa.
Zahvala Gregorju Klančiču
Gregor Klančič je pripravil redek in dragocen program, kot ga zlepa ne bomo spet slišali, razen če se razmere za izjavanje in snemanje celotnega Gallusa, kot je bilo napovedovano že pred kakimi štiridesetimi leti: posneti vsega Gallusa do leta 2000, ne bodo spremenile.
Ljudi je bilo že manj, saj je bila nedelja zvečer in volitve ravnokar končane, rezultatov pa nismo poznali.
Marijan Zlobec