Noč slovenskih skladateljev je na Slovenskih glasbenih dnevih najdaljši koncert. To je pričakovano spričo želje velikega števila skladateljic in skladateljev, da se predstavijo, čeprav v okviru predvidenih ali določenih inštrumentov, za katere morajo biti skladbe napisane. To doslej ni bila ovira, čeprav se odpira vprašanje tako osebne ustvarjalne svobode in afinitete kot monotonosti nastopanja ves večer skoraj vedno istih.
Urška Vidic in Luka Logar, vse fotografije Marijan Zlobec
Noč slovenskih skladateljev je ponudila kar petnajst novitet slovenskih skladateljic in skladateljev. Koncert se je začel s skladateljico Diano Novak (r. 1982) in njeno skladbo Podoba za pozavno in klavir. To je kratka skladba, v kateri se postopoma iz tihih in nejasnih obrisov izrisuje najprej skica, nato pa vedno bolj jasna zvočna slika, ki ima svoj karakter, barvitost, napetosti, vzpone in padce ter nenazadnje dih življenja, ki vznikne in zaide, pa vendar v drugem pusti svojo sled, kot med drugim delo predstavlja sama skladateljica. Uvod je pokazal korektno in izdelano interpretacijo ter s tem nakazal visok nivo večera, kot se je potem vzdrževal do (dolgega) konca.
Lovorka Nemeš Dular in Uroš Vegelj
Skladatelj in pianist Žiga Stanič (r. 1973) je takoj poskrbel za prvi vrhunec večera s svojo skladbo SUB za tubo in klavir. Sam je nastopal bolj pri klavirju kot sedel pred klaviaturo, solist je bil še Uroš Vegelj.
Žiga Stanič z vrečko svojih rekvizitov
Žiga Stanič je prišel na oder z vrečko, kot da bi ravnokar prišel iz kakšnega supermarketa in je nakupljeno blago moral nekje odložiti. Izkazalo pa se je, da bo z vsem, kar je bilo v vrečki, le obogatil ali spremenil naravni zvok klavirja.
Igra bolj humornega značaja ?
Staničeva skladba SUB za tubo in preparirani klavir je nastala letos na pobudo DSS. Raziskuje onomatopoijo potapljanja v morje, zvokov, ki se porajajo v mejnem okolju slišnosti in neslišnosti, tako imaginarne kot konkretne percepcije potapljača, pred in med potopom pod vodno gladino, kot pravi skladatelj. Tu bi se glede same zvočnosti res dalo pomisliti, kot da klavirju teče voda v grlo, a je bil poleg “potopa” razviden tudi inteligenten dialog s tubo, a s pripombo, da je skladatelj pozabil povedati, ali gre za potapljanje v dvoje, ali pa je ta čast doletela le klavir.
Uroš Vegelj
Skladatelj Tilen Slakan (1993) je napisal Tromboness za pozavno in klavir. Skladba je del cikla skladb za trobila in klavir. Navdih išče predvsem, v sami zvočnosti pozavne in z njo povezano tehnično igro. Delo zaznamujejo prepletanja različnih značajev, ti pa s svojimi nastopi sooblikujejo jasno zunanjo strukturo skladbe, pravi sam skladatelj.
Izvedba skladbe Tromboness
Bojan Glavina (r. 1961) je za Noč slovenskih skladateljev novembra lani napisal Pet skic za rog in klavir. Skladba je zgrajena ciklično in vsebuje pet stavkov: I. Intrada, II. Elipsa (Barkarola), III. Krog (Intermezzo), IV. Trikotnik (Interludij), V. Kvadrat (Koračnica). Inventivna, z nekaj citati, vsaj prepoznavnimi, zaokrožena in efektna.
Lovorka Nemeš Dular in in Jože Rošer
Pavel Dolenc (r. 1968) je večeru prispeval skladbo Dialogi – napetost, prepir, pomiritev, veselje…za evfonij in klavir. Skladatelj govori o različnih “psihologizmih” oziroma o vedenju človeka na način nesebičnosti, česar je povsod premalo. Ta tema je občutljiva in skladateljsko zahtevna, a je izvedba upravičila ustvarjalni napor.
Klavir in evfonij
Skladatelj in pozavnist Emil Spruk (r. 1960) je razumljivo napisal skladbo Čutnost za pozavno in klavir. Takoj se vidi njegova jazzovska izkušnja in obvladanje inštrumenta, sam skladatelj pa jo okarakterizira kot čist in jasen slog, skratka brez kakšnih inovativnosti ali virtuoznih bleščav.
Emil Spruk na odru
Skladateljica Uršula Jašovec (r. 1986) je napisala “matematično” skladbo Nič na kvadrat za tubo in klavir. Sama meni, da je to matematični nesmisel, a ga kot takega povezuje z življenjem v širšem smislu. “V skladbi preko uporabljenih tehnik in danega zvočnega materiala raziskujem različne tematike nesmisla, ničnosti, kot jih razumem in dojemam sama. Naslov je bil povod za raziskovanje le-tega in odkrivanje novih (z)možnosti…”
Izvedba skladbe Nič na kvadrat
Nič na kvadrat je…
Tudi sezuvanje in obujanje
Skladateljica Uršula Jašovec
Skladatelj Imer Traja Brizani (r. 1958) je bil s svojo kompozicijo Jesen v Ljubljani – “Arabeska” bolj zgod0vinski, če pomislimo, da ideja zanjo sega dvajset let nazaj in ob nekem popoldanskem jesenskem sprehodu ob Ljubljanici. Začutil je melodijo, pa tudi ritem, ki ga je na koncu izrazil v obliki bolera. Ritem klavirja posnema občutek in ritem kastanjet in kitare, ki je ob spremljavi melodije značilna za andaluzijski bolero. Tako smo v interpretaciji Jožeta Rošerja in Urške Vidic poslušali bolj mediteranski temperament.
Imer Traja Brizani na koncertnem odru
Žal koncert ni imel pavze, a so obiskovalci po poldrugi uri čutili utrujenost in so začeli odhajati. Tako se je neuradni “drugi del” koncerta začel s skladbo Drugi dan za rog in klavir Nenada Firšta (r. 1964). Kompozicija je šesta v nizu orkestrskih in komornih skladb, ki jih je navdihnilo premišljevanje svetopisemske razlage stvarjenja sveta v sedmih dneh. Koncertantno delo za rog in klavir gradi svoj dramaturški lok v zgodbi drugega dne, ko je Bog naredil obok (imenoval ga je nebo) in ločil vode pod njim od voda nad njim, kot pravi skladatelj. Poslušalec tega stvarjenja ne sliši v zadostni ali pravi meri.
Drugi dan
Nenad Firšt
Skladatelj Matija Krečič (r. 1988) je za koncert prispeval Capriccio za pozavno in klavir. Vnaprej izbran naslov skladbe je skladatelja vodil k premisleku o lastnem videnju tovrstne skladbe, ki naj bi bila po tradiciji svobodnejše oblike in neulovljivega značaja. “Obenem sem razmišljal o svojem odnosu do pozavne – predvsem o tem, kako mi je njen ton odzvanjal skozi zadnja leta in v kakšnih zvočnih okoljih mi je najbliže.” Bil je uspešen, zaokrožen.
Matija Krečič
Skladatelj David Beović (r. 1977) je na koncertu sodeloval s skladbo Pisces za evfonij in klavir. Skladatelj je navdih za skladbo dobil med potapljanjem. “Ob opazovanju rib sem pomislil, da sem po horoskopu tudi sam rojen v znamenju ribe. V stari pratiki sem preveril, kaj je zapisano o zodiakovem znamenju rib. Tam piše, da lahko ribe ždijo na dnu, umaknjene od ljudi, precej zaprte in trpeče. Lahko pa so vesele ter rinejo na površje in skačejo iz vode. Iz dveh ribjih karakterjev sta nastala dva precej kontrastna stavka.” Popis zodiaka in rib kot živali je bil v skladbi le pogojno zaznaven.
David Beović
Skladateljica Urška Orešič Šantavec (1981) je napisala noviteto Trombiano za pozavno in klavir. Po obliki je klasična sonata s 1. sonatnim stavkom, 2. počasnejšo tridelno pesemsko obliko in 3. rondojem. Prvi stavek je bil najprej napisan za flavto in dve harfi, sedaj pa jo je predelala v novo celoto. Glasbeni jezik je neoklasicističen in v svojem slogu obuja tradicijo muzikalne komorne odvisnosti, pravi skladateljica.
Urška Orešič Šantavec
Skladateljica Blaženka Arnič Lemež (r. 1947) je napisala Promenadno suito za rog in klavir. Izbrala je karakter v quasi suitni formi oz. v ciklični obliki več krajših stavkov. Kompozicijska tehnika je v dialogu s klavirjem polifona, pisana v harmonskem, tonalnem stilu, poslužujoč se modulacij, metričnih in ritmičnih raznolikosti v medsebojnem kontrastu, kot pravi Arničeva.
Blaženka Arnič Lemež
Do dolgega konca smo poslušali še dve kompoziciji. Najprej Ghost Before Breakfast za tubo in klavir skladateljice Alenje Pivko Knežević (r. 1989). Kot pravi skladateljica, je skladba nastala z asociativno logiko in postavljanjem zvočnih podob in motivov v iracionalne forme. Inspiracija je kombinacija dadaističnega sveta iz eksperimentalnega filma Hansa Richterja Ghost Before Breakfast in surrealnih prizorov vsakdanjih podob iz sanj.
Alenja Pivko Knežević
Zadnji je prišel na vrsto skladatelj Tomaž Svete (r.1956) s kompozicijo Lux aeterna za rog in klavir. Svete se uvodoma sklicuje na ugotovitev Adama von Fulde iz leta 1490, ki je glasbo pojmoval kot meditatio mortis. Ta ideja se zrcali v Svetetovi skladbi. Gre za vprašanja tem večnosti, minevanja in mimobežnosti naših življenj. Filozofska in hkrati zgodovinska dimenzija daje skladbi nekakšno patino in hkrati željo po večnosti same po sebi.
Tomaž Svete
Izvajalci so vztrajali skoraj tri ure, poslušalci manj in jih je bilo na koncu koncerta v Viteški dvorani Križank le še pol. Nastopili so hornist Jože Rošer, pozavnist Luka Logar, evfonijist Nejc Merc, pianisti Lovorka Nemeš Dular, Žiga Stanič in Urška Vidic.
Nastopajoči
Marijan Zlobec