KRITIK.si

Z zaprtjem razstave slikarja in pesnika Gustava Januša so se v Galeriji Družine nocoj končali jubilejni dvajseti Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Nekoliko nepričakovano ali mimo zanesljive udeležbe ali obljube je iz Avstrije na slovesni finisaž prišel slikar in pesnik Gustav Januš z ženo Friedo in tako jubileju dodal svoj osebni prispevek, kar je močno vplivalo na lep in bogat večer.

Gustav Januš z ženo Friedo in Lovro Sodja, vse fotografije Marijan Zlobec

Gustav Januš in Ifigenija Simonović

V prvi vrsti

Poročilo o 20. Koroških kulturnih dnevih je uvodoma podal prof. Lovro Sodja, predsednik Društva slovensko – avstrijskega prijateljstva, ki je bilo ustanovljeno 22. aprila 1992 v prostorih Mohorjeve založbe na Poljanski cesti v Ljubljani. Sodja je bil vidno zadovoljen, da je na razstavo in slovesnost prišel osrednji avtor.

Lovro Sodja

DSAP je organiziralo dva dogodka v programu: omenjeno razstavo Gustava Januša, ki je postavil na ogled okrog 45 abstraktnih slik, in osrednji koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Nastopili so Oktet Suha iz Suhe ter Skupina tamburašev Tamika iz Železne Kaple. Razstavo je odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison Kramer, celotne 20. Koroške kulturne dneve pa ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.

Ifigenija Simonović

Ifigenija Simonović, pesnica in publicistka, keramičarka je kot avtorica izbora poezij Gustava Januša omenila veliko tremo, ki jo ima, a je z vso spontanostjo in iz oči v oči s pesnikom Janušem prebrala ali interpretirala šest njegovih pesmi. Zelo razumljivih in direktnih, kratkih in jedrnatih, lahko bi rekli na neki način družbeno kritičnih.

Pesnica o pesniku

O Janušu kot slikarju – razstava ima naslov Slike dneva – pa je spregovoril pater dr. Edvard Kovač. Januša je postavil v generacijski kontekst koroških slovenskih umetnikov okrog revije Mladje v šestdesetih letih, ki so odklanjali tradicijo in želeli vstopiti v sodobni umetniški svet in trenutek. Mladi so si želeli pogumne kritike. Gustav Januš je opustil klasično književnost in se hkrati zavestno odločil za abstraktno slikarstvo. Njegove sanje so dnevne, diurne. Nobelovec Peter Handke je o njem dejal, da je edini genij, ki ga pozna.

Dr. Edvard Kovač

V glasbenem programu sta s koroškimi pesmimi nastopila harmonikarja Sašo Gale in Neža Žagar, na koncu pa so vsi prisotni stoje zapeli Rož, Podjuna, Zila.