Založba ZRC je na zadnji tiskovni konferenci predstavila dve knjigi na temo glasbe. O knjigi Rock v opoziciji smo tu že poročali. Druga je Odmev dóma Glasba v slovenski skupnosti v Švici. Njena avtorica je etnomuzikologinja dr. Maša K. Marty, ki živi v Švici. Knjigo je predstavil urednik Založbe ZRC mag. Aleš Pogačnik.
Naslovnica
Delo preučuje slovensko skupnost skozi izbrane vidike njenega glasbenega življenja. Predstavlja razvoj raziskovanja glasbe v migracijskih kontekstih, vlogo glasbe pri oblikovanju identitet v novem okolju ter pomen skupnostnih praks, ki se ob priselitvi oblikujejo okoli glasbenih dejavnosti.
Glasba kot del migracijskih procesov je prikazana prek študij primerov v Švici od poznih 60. let 20. stoletja dalje: od nastanka folklornih skupin in rabe glasbe ter plesa kot komunikacijskega orodja v novem prostoru do narodnozabavne glasbe kot simbolnega sredstva za artikulacijo identitete ter njenega prenosa v novo okolje. Razprava vključuje tudi pomen ljudskega petja cerkvenih pesmi pri bogoslužju in romanjih slovenske katoliške skupnosti. Poleg tega predstavi še izkušnje izbranih glasbenikov in njihove migracijske poti. Zadnja študija primera obravnava medetnične dinamike večkulturnega glasbenega prostora slovenske skupnosti v Švici, zlasti pri potomcih priseljenih v Slovenijo. Ti primeri razkrivajo raznolike integracijske procese, ki vplivajo na spreminjanje glasbene krajine tako v Sloveniji kot med slovenskimi skupnostmi po svetu.
Za začetek
Uvod
Migracije in glasba v etnomuzikologiji
O identiteti, glasbi in ljudeh na poti
Glasba v izkušnji diaspore
Zvoki mobilnosti: glasba in kulturni stiki
Migracije in glasba v slovenski skupnosti v Švici
Slovenska skupnost v Švici med preselitvijo in pripadnostjo
O etnični identiteti in glasbi na Slovenskem
O migracijah in glasbi v slovenskih kontekstih
Prostorski in časovni okvir migracij Slovenk in Slovencev v Švico
Švicarska migracijska politika
Preobrat v odnosu do jugoslovanske migracije
Društveno življenje slovenske skupnosti v Švici
Metodološki okvir empiričnega dela raziskave
Društva v slovenski skupnosti v Švici
Klub jugoslovanskih državljanov podružnica Amriswil
Razdružitev amriswilskega kluba na podlagi glasbenih izbir
Nastanek prve folklorne skupine v Švici
Vloga glasbe v društvenem življenju slovenske skupnosti v Švici do 70. let
Razširitev slovenskega društvenega prostora v Švici po letu 1971
Folklorne skupine
Folklorna skupina Amriswil – prva slovenska folklorna skupina v Švici
Folklorna skupina Encijan Olten
Mladinska folklorna skupina Mladi upi iz Winterthurja
Vloga in pomen slovenskih folklornih skupin v Švici
Oblačilna simbolika folklornih skupin
Pomembnost ugleda in krepitev samopodobe s pomočjo folklornih skupin
Glasba v verskem življenju slovenske skupnosti v Švici
Nastanek in zgodovinski razvoj slovenske katoliške skupnosti v Švici
Preseljene slovenske skupnosti in pastoralna skrb Cerkve
Cerkvene ljudske pesmi in slovenska katoliška skupnost v Švici
Vloga in pomen slovenskih cerkvenih pesmi v slovenski katoliški skupnosti v Švici
Romanje v Einsiedeln: kulturna inkulturacija slovenske skupnosti v Švici
Slovenska katoliška skupnost v Švici danes in njene glasbene prakse
Oberkrajnerska glasba
Pojmovanje narodnozabavne glasbe v slovenskem in oberkrajnerske glasbe v nemško govorečem prostoru
Oberkrajnerska glasba kot zvok pripadnosti
Ustanovitev kluba Oberkrainerclub – Prijatelji od Slovenija
Slovenski glasbeniki v Švici
Gostovanja slovenskih glasbenikov v zgodovinski perspektivi
Vloga švicarskih medijev pri predstavitvi narodnozabavne glasbe v Švici
Gostovanja slovenskih glasbenikov ob vzpostavljanju društvenega življenja v Švici
Slovenske skupnosti v Švici in gostovanja slovenskih glasbenikov
Glasbeniki na poti
Iz Slovenije v Švico: tja, kjer zveni nova priložnost
Kapitali mobilnosti slovenskih glasbenikov
Mesto glasbenikov v švicarski družbi
Prilagoditvene in preživetvene strategije slovenskih glasbenikov
Odločanje o izbiri glasbenih poti
Izzivi potujočih glasbenikov
Na presečiščih kultur po letu 1991
Spremembe glasbenih poti skozi čas
Vzhodnoevropski politični dogodki in glasbeni trg v Švici
Prostor med dvema svetovoma: pot do novega doma
Transnacionalne povezave slovenskih glasbenikov v Švici
Soglasba iz Slovenije v Švici
Glasbenik med Slovenijo, Srbijo in Švico
Za konec
Summary
Viri in literatura
Gradivo iz osebnega arhiva Darija Košoroka
Zvočno in video gradivo
Seznam pogovorov
Kratice
Dr. Maša K. Mart, foto FF
Dr. Maša K. Marty je etnomuzikologinja in profesorica glasbe. Živi med Slovenijo in Švico, kjer domuje z družino. Dodiplomski študij je zaključila na ljubljanski Akademiji za glasbo, magistrirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo in doktorirala na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu jo zanima glasba manjšin, vloga glasbe pri oblikovanju identitet in razmerij do prostora, zanima jo tudi nastajanje novih glasbenih pojavov v različnih kulturnih okoljih. V raziskavo o glasbi in slovenski migraciji v Švici so jo vodili izzivi prilagajanja novemu okolju, s katerimi se je soočala ob svojih preselitvah. Na podlagi lastnih izkušenj iz Švice je perspektive sogovornic in sogovornikov umestila v širši kulturni kontekst, ki ga predstavlja v monografiji Odmev dóma: vloga glasbe v slovenski skupnosti v Švici.
Nekaj misli iz Začetka
“To besedilo je nastalo iz prepleta različnih okoliščin. Pred selitvijo v Švico se mi je zdelo, da imam priložnost, da se v novi deželi ne le dejavno vključim v slovensko skupnost, temveč tudi raziskujem, opazujem in tako bolje razumem tamkajšnje okolje. Še dodatno me je k temu spodbudila štipendija, ki sem jo prejela pred odhodom v Švico: dala mi je namreč potrditev, da je prav, da odprem novo poglavje in raziskovalno nadaljujem tam, kjer sem v Sloveniji končala. K raziskovanju me je vodilo tudi vprašanje, ki sem si ga zastavljala že kot študentka ljubljanske glasbene akademije. Spominjam se ponedeljkovih predavanj, na katerih so nekateri sošolci, redkeje sošolke, utrujeni sedeli po napornih koncih tedna. Pripovedovali so o »špilih«, ki so jih imeli na drugi strani Alp. Igrali so v gostilnah, kočah, na vrtovih, na različnih feštah. Ta svet mi je bil tedaj popolnoma neznan; vzbujal je skrivnostnost in kup vprašanj: kam so hodili, kako so potovali, kdo jih je povabil, kako so sploh prišli do teh priložnosti in kje so se te glasbe, ki so jo igrali, naučili? Glasba, ki so jo izvajali, ni bila del našega študijskega programa. Prav nasprotno, veljala je za nezaželeno, za glasbo, ki naj ne bi sodila v akademski svet izobraževanja o umetnostni glasbi. A oni so jo obvladali in jo spretno uveljavili. Po špilih so bili utrujeni, a hkrati zadovoljni; nabirali so si dragocene izkušnje nastopanja pred občinstvom, veščine, ki jih glasbenik ali glasbenica nujno potrebuje, obenem pa so si tako finančno podpirali študij in svoja mlada življenja. Sama se nikoli nisem preizkusila v tovrstni vlogi. Nisem imela znanj niti ni nikdar naneslo tako. Po končanem študiju na glasbeni akademiji sem svojo pot na področju glasbe nadaljevala v poučevanju in raziskovanju; sicer z odmiki, premori in občasnimi skoki v druge poklice, vendar sem se vedno znova vračala h glasbi ali vsaj k nečemu, kar je bilo glasbi in kulturi blizu.
Po nekaj selitvah se je zgodilo tako, da sem se z družino pred dobrim desetletjem znašla v Švici. Tik pred odhodom me je znanec med pogovorom vprašal: »Ali drži, da vsigastarbajtarji poslušajo narodnozabavno glasbo?« To vprašanje je pravzaprav spet obudilo moje staro zanimanje, kaj se na drugi strani Alp res dogaja z glasbo in zakaj.Po preselitvi sem spoznala različne glasbenice in glasbenike, nekatere med njimi sem poznala še iz študijskih let. Pri njih sem lahko preverila in razumela tista stara vprašanja, ki so se mi porajala ob študiju. Obenem pa sem spoznala velik del slovenske skupnosti in številne druge skupnosti v diaspori ter postopoma odkrivala, kaj vse se z glasbo dogaja, prepleta, ohranja in preoblikuje. Med raziskovanjem sem podrobneje spoznavala različne življenjske zgodbe in sogovornice ter sogovornike spraševala o glasbi: zakaj prav glasba, zakaj je pomembna, katera, kdaj in komu ipd. Opazovala sem in soustvarjala različne dogodke, se z mnogimi iz skupnosti pogovarjala, z nekaterimi pa še danes prijatelju-jem. Glasba je bila eno od oken v razumevanje novega sveta. Danes lahko odgovorim na vprašanje, kaj igrajo in kaj poslušajo Slovenke in Slovenci domá daleč od dóma. Del tega sem zapisala v besedilu, ki je pred vami.”
Založnik je Založba ZRC, izdajatelj Glasbenonarodopisni inštitut, zbirka pa Folkloristika 13.
Marijan Zlobec