V ljubljanski galeriji Equrna se bo v sredo, 30. septembra, zaključila razstava akademskega slikarja Roka Horvata z naslovom Metamorfoza.
Mezomorfoza v galeriji Equrna
Borgesova misel o površini, ki neskončnosti ne razkriva, temveč jo predstavlja in obljublja, odpira prostor mezomorfoze. Neskončnost tu ni nekaj oddaljenega, proti čemur je usmerjen pogled, temveč je vpisana v samo strukturo vidnega. Mezomorfoza izhaja iz vprašanja, kaj se zgodi s perspektivo, ko človek preneha biti privilegirano središče pogleda. Perspektiva ni več zgolj način reprezentacije prostora, temveč operativni kod: sistem pravil, po katerih se videz proizvaja in organizira. Čeprav je zgodovinsko nastala skozi človeški pogled, se lahko od njega osamosvoji in deluje neodvisno od njegovega fizičnega položaja.
Dela na razstavi ta kod obravnavajo kot material. Robovi, barva, smeri in navidezne globine še vedno organizirajo pogled, vendar se ne sestavijo v stabilen prostor. Kod deluje, svet se ne sklene. Mezomorfoza tako označuje stanje strukturnega nesovpadanja, worlding without a world: proizvajanje pogojev sveta brez njihove dokončne razrešitve vanj.
Gledalec pred sliko ostaja, vendar vidno ni več nujno organizirano zanj. Površina nekaj predstavlja, nekaj obljublja, vendar se ta obljuba nikoli povsem ne izpolni. Svet se skoraj sestavi, pogled skoraj najde svoje mesto, projekcija skoraj postane prostor. V tem skoraj je prostor Mezomorfoze. (Iz kataloga).
Rok Horvat (1993) je leta 2020 magistriral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svoji praksi raziskuje pogoje vidnega, med drugim perspektivo, ki jo bere kot zgodnji operativni sistem: prostora ne beleži, temveč ga ureja. Zanima ga, kako se tovrstna nevidna logika prenese na površino in trči ob njene omejitve. Slikarstvo obravnava kot analitično polje, kjer strojni in zgodovinski načini gledanja preidejo v neposreden materialni dogodek. Živi in dela v Ljubljani.
Marijan Zlobec