Oto Pestner in njegovih sedem desetletij bo zaznamovalo tradicionalno Poletno noč, ki bo jutri, v torek, 30. junija, ob 20.45, spremenila Kongresni trg v prizorišče prefinjene nostalgije in velikega poklona enemu najbolj znanih in priljubljenih pevcev slovenske glasbe.

Legenda
70-letnica Ota Pestnerja postaja legendarna. Njegov vokal že desetletja ostaja osrednji steber slovenske popevke, njegova pot pa začrtuje lok od prve festivalske zmage pri rosnih petnajstih letih vse do legendarnega delovanja z New Swing Quartetom in uspešnega umeščanja slovenske glasbe na svetovni zemljevid.

Patrik Greblo in Oto Pestner na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
O tem je tekla beseda na tiskovni konferenci na Pergoli v Križankah. Po besedah direktorja in umetniškega vodje Festivala Ljubljana Darka Brleka je letošnja Poletna noč s slavljencem, ki se je zapisal v zgodovino slovenske zabavne glasbe že v zgodnji mladosti.

V tem kontekstu se je Oto Pestner spomnil dogajaja na Slovenski popevki v Hali Tivoli, ko je nastopil, odpel, potem pa šel po svoje, dokler ga niso začeli iskati, kje je. Na srečo je še bil v Hali in je potem odšel na oder po prvo nagrado občinstva.

Otova spominska razlaga
Na vprašanje, ali se je že tedaj zavedal, da ga čaka bleščeča glasbena in pevska kariera, je odgovoril posredno; bolj kot sam se je dogodka in talenta zavedal njegov oče, ki je bil izkušen, trezen in spodbuden, tako da je imel takoj zrelo vodstvo kar doma.

Oto Pestner se zaveda odgovornosti
Spomin na Slovensko popevko v Hali Tivoli kot največji dvorani tudi za glasbene prireditve, kot je bila njena zlata doba še z mnogimi bleščečimi gostovanji in jazz festivalom, s posebno slikovito scenografijo televizijskega scenografa in grafika Jožeta Spacala, je na Ota Pestnerja že sama po sebi učinkovala ustvarjalno, stimulativno, optimistično. Na oder je stopil mladi pevec, ki je prepričal vse.

Darko Brlek, Patrik Greblo in Oto Pestner
Tiskovna konferenca seveda ni šla v detajle 55 – letne umetniške, glasbene in pevske kariere Ota Pestnerja. Verjetno ni Slovenca, ki ga ne bi poznal in ga slišal, poslušal ali videl na odru v živo.

Oto Pestner namreč ni samo njegova zgodovina, ampak tudi naša, še posebej nekoliko starejših spremljevalcev slovenske glasbene scene.

Patrik Greblo
Patrik Greblo je spregovoril podrobneje o koncertu, še posebej o več sestankih z Otom, na katerih sta skupaj izbirala; pesmi, pevke in pevce. Sestanki so bili kar štirje, prav tako črtanje, krčenje ali pravo sestavljanje programa, kot ga bomo slišali.

Veličastno zvočno kuliso Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija bo pod taktirko dirigenta Patrika Grebla obogatila vrsta vrhunskih domačih solistov in zasedb. Na odru se bodo z interpretacijami njegovih uspešnic zvrstili Helena Blagne, Alenka Godec, Tinkara Kovač, Irena Vrčkovnik, Saša Lešnjek, Teya, Gregor Ravnik, Sergije Lugovski ter Samo Kališnik, za posebne vokalne harmonije pa bodo poskrbeli Modrijani, Kvatropirci, Chicas in seveda nepogrešljivi New Swing Quartet.
V bogatih orkestrskih priredbah bomo med drugim slišali legendarne pesmi: Trideset let, Bisere imaš v očeh, Vrača se pomlad, Mati, bodiva prijatelja, Šepet poletnih trav, Vse je lepše, ker te ljubim, Vrniva se na najino obalo, Violine v mojem srcu, Tvoje solze, Poštar zvoni samo dvakrat.
Koncert bo posnela TV Slovenija, Radio Slovenija pa bo program prenašal v neposrednem prenosu. Potovanje skozi bogato in raznovrstno glasbeno zakladnico Ota Pestnerja bo tudi tokrat sklenila skladba Elze Budau in Mojmirja Sepeta Poletna noč.
Zanimivosti:
- Oto Pestner je svoje prve posnetke naredil že pri dvanajstih letih v studiu Radia Celje, leta 1971 pa s petnajstimi že zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let.
- Do konca sedemdesetih je redno pobiral nagrade na Slovenski popevki (Mati, bodiva prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad), festivalu Opatija (Šepet poletnih trav), pa tudi na Veseli jeseni kot član New Swing Quarteta.
- Oto Pestner je ustvaril nekaj najpomembnejših slovenskih popevkarskih albumov: Zlato sonce in črna reka (1974), Črna zvezda (1976), Ciganska kri (1991), album Invisible instruments (1995), za katerega je prejel zlatega petelina, ter posnel enega vidnejših avtorskih albumov za Jugoton Pravi posao (1980).
- Že s šestimi leti je pel ob harmonikarski spremljavi očeta v gostilni Koper, kot prvo leto resnega javnega nastopa pa navaja 1962., in sicer v oddaji Pokaži, kaj znaš. Potekala je v samopostrežni restavraciji Gaberje, osvojil pa je drugo mesto.
- Mesto Celje mu je leta 1998 za dosežke v glasbi in zasluge pri promociji mesta podelilo srebrni celjski grb. Leta 2021 je za življenjsko glasbeno ustvarjanje in doprinos k prepoznavnosti Celja prejel še županovo priznanje in se vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celje.
Marijan Zlobec
