Med krukastim in kljukastim križem dr. Marije Jurić Pahor

Mohorjeva družba Celovec je izdala izjemno knjigo, življenjsko delo znanstvene svetnice dr. Marije Jurić Pahor, z naslovom Med krukastim in kljukastim križem in podnaslovom Koroški Slovenci v času zgodnjega nacizma.

Naslovnica

Knjiga na podlagi obsežne »spominske literature«, ki vključuje tudi pričevanja, dnevnih in tedenskih časopisov, dokumentarnega gradiva ter relevantnih znanstvenih objav ponazarja, da vzpostavljanje nacizma in nacistične oblasti na Koroškem ni sovpadalo le s stopnjevanjem diskriminacije koroških Slovenk in Slovencev, temveč tudi z načrtnim podžiganjem teženj po odstranitvi vsega, kar je bilo povezano s slovenskim jezikom in kulturo. »Anšlus« 1938 se je pripravljal v ozračju preobrazbe Avstrije v avtoritarno »stanovsko državo« s fašističnimi značilnostmi. Avtorica predočuje, da se je ta država imela za »krščansko« in v primerjavi z nacistično Nemčijo za »boljšo nemško državo« in da je našla svoj ustrezen izraz tudi znotraj slovenske narodne skupnosti. Knjiga omogoča tudi poglobljen vpogled v udejstvovanje raznolikih idejnih, političnih in drugih akterk in akterjev ter v strategije preživetja in odpora koroških Slovenk in Slovencev po »anšlusu« (do leta 1942). V spomin priklicuje tudi osebnosti, ki so danes komaj še znane.

Naslov se nanaša, kot pojasnjuje avtorica, na dva simbola: na svastiko ali kljukasti križ, ki sta ga nacistična stranka – NSDAP – in nacistična oblast uporabljali kot simbol nemškega  nacionalnega ponosa, rasne večvrednosti in zastraševanja, ter na krukasti ali krščanski križ, nemško Kruckenkreuz, kot emblem  Domovinske fronte, ki je bil ustanovljen maja 1933, kmalu zatem, ko je zvezni kancler Engelbert Dollfuss razglasil avtoritarno vodenje avstrijske države, že dva meseca pred tem. marca 1933, je izključil avstrijski parlament. Domovinska fronta je delovala po zgledu fašističnega ustroja v Italiji in nacistične stranke v Nemčiji kot enotna stranka z monopolnim statusom. Njen simbol, krukasti križ, so podobno kot kljukasti križ povezovali z emštvom, vendar s poudarkom na Avstriji kot katoliški in “boljši nemški državi.” Krukasti križ je v tem smislu predstavljal krščansko nemštvo v nasprotju s kljukastim križem, ki je bil stereotipno potisnjen na stran poganskega nemštva, kot ugotavlja avtorica v uvodu.

Krukasti križ so v času avtoritarne Avstrije uporabljali tudi kot znak boja proti priključitvi Nemškemu rajhu in proti nacizmu, pa čeprav vseskozi s poudarkom, da so Avstrijci del nemškega naroda in da je Avstrija nemška država, ki je tesno povezana z Nemčijo.

Marija Jurić Pahor

Marija Jurić Pahor (dekliški priimek: Korenjak) se je rodila leta 1956 v Šmarjeti v Rožu na avstrijskem Koroškem. Na Univerzi v Celovcu je leta 1985 diplomirala iz pedagogike. Doktorat znanosti s področja sociologije je pridobila leta 1998 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Nekaj let je bila tajnica in nato raziskovalka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu. Leta 1989 se je preselila v Trst, kjer je skoraj deset let sodelovala s tamkajšnim Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Od leta 1999 je zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani, od leta 2011 kot znanstvena svetnica. Bila je nosilka več nacionalnih (avstrijskih, slovenskih) in sonosilka enega mednarodnega raziskovalnega projekta. Njeno raziskovanje je tesno povezano s sodobnimi zgodovinskimi raziskavami vojne, preganjanja in odpora ter s transkulturnimi in manjšinskimi študiji. Posebno pozornost posveča tudi tematiki travm in memorije v povezavi s fašizmom in nacizmom ter narodni in narodnostni identiteti v sodobnem globaliziranem svetu. Geografsko se njeno delo osredotoča na čezmejni prostor med Avstrijo, Italijo in Slovenijo.

Pri Mohorjevi založbi v Celovcu je decembra 2025 izšla njena monografija z naslovom Med krukastim in kljukastim križem: koroški Slovenci v času zgodnjega nacizma.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec