Baletne mojstrovine Edwarda Cluga premierno na Mezzo TV


Festival Ljubljana v sodelovanju s francosko televizijsko hišo Mezzo premierno predstavlja uprizoritev baletnega spektakla Carmina Burana Edwarda Cluga, ki smo si ga v živo ogledali na 71. Ljubljana Festivalu. V novembru pa bo na ogled tudi Clugov baletni diptih I. Stravinski: Posvetitev pomladi & Svatba, ki je uprizoritev doživel na jubilejnem 70. Ljubljana Festivalu.

Prizor iz baletne predstave Carmina Burana v Križankah, vse fotografije Marijan Zlobec

Festival Ljubljana vabi svoje obiskovalce, da si v oktobru in novembru na Mezzo TV, eni vodilnih televizij, posvečenih klasični glasbi in jazzu, ogledate baleta koreografa in umetniškega vodje Baleta SNG Maribor Edwarda Cluga. Obe predstavi je francoska televizijska hiša posnela v okviru 70. in 71. Ljubljana Festivala.

24. oktobra ob 20.30 bo premierno predvajan posnetek baleta Carmina Burana, v katerem so gonilna sila vzporednice med cikli narave, zlasti med pomladnim prebujanjem narave, ter človeškim življenjem in poželenjem. Premieri bo sledilo še 12 ponovitev do 17. novembra.

Od 5. do 24. novembra bo na sporedu tudi 12 ponovitev baletnega diptiha I. Stravinski: Posvetitev pomladi & Svatba. Izhodišče uprizoritve predstavlja izvirna plesna kreacija Nižinskega zaradi njene hermetičnosti in “moteče” naprednosti za tedanji čas. S tem se je Clug poklonil Nižinskemu in njegovi vlogi v razvoju sodobne plesne umetnosti.

Velik odmev in uspeh v Križankah

Dodajam nekaj odlomkov iz svojega poročila s predstave Carmina Burana v Križankah:

“Gledali in poslušali smo že mednarodno slavno predstavo koreografa Edwarda Cluga Carmina Burana, ki je dočakala svojo verzijo izvedbe nič manj kot v moskovskem Bolšoj teatru, kjer jo je naš koreograf pripravil še pred začetkom vojne, potem pa so se tam odločili še za nove in nove izvedbe vse do sedaj, ko pa Clug ni več odšel v Moskvo.

Clugova predstava sicer vsebinsko sledi izvirniku Carla Orffa, torej smo gledali celotno scensko kantato Carmina Burana, a je vse odvisno od vseh sodelujočih; zadošča da eden izmed treh opernih solistov ni odličen, pa se to takoj sliši, prav tako kvaliteto opernega zbora, ubranost in zven orkestra, da ne poudarim posebej še nastopa celotnega baletnega ansambla s posameznimi solisti.

Koreograf Edward Clug in dirigent Simon Krečič sta zasledovala ravno ta cilj; zelo gledljivo, sodobno, moderno, kozmopolitsko predstavo, ki bo tekla gladko, z baletnim ansamblom kar se da valovito, prelivajoče, v simbiozi moškega in ženskega principa, izmenjavi vseh možnih leg, položajev, scen…, vse v elementu kroga, kot je bila opazna edina scenografija v obliki dvigajočega in spuščajočega se kroga oziroma obroča, ki ljudi združuje v enotnost, ko se spusti na oder v različnih višinah in osvobodi vseh vezi, ko se dvigne v diagonali in skorajda kot kakšna večna luč ali svetniški sij drži ali ustvarja nadzor nad ansamblom kot kakšna žlahtna krona.

Poletno gledališče v Križankah z novo stabilno ali statično streho omogoča močnejše scenske elemente, več luči, reflektorjev, verjetno tudi montažo zgornje kamere, če bi jo slavna pariška televizijska mreža Mezzo potrebovala, ko so predstavo prišli snemat za svoj program. To pa je njihovo že tretje gostovanje na Festivalu Ljubljana v enem letu (Posvečenje pomladi, Prvo mednarodno klavirsko tekmovanje, Carmina Burana), s čimer bo ljubljanska kulturna podoba segla menda v okrog 85 držav, koder lahko gledajo Mezzo.

Edward Clug pozna vsebinsko pestrost in raznolikost vseh prizorov iz scenske kantate Carmina Burana in je moral še pred začetkom študija opraviti zelo natančno analizo vseh komponent,  vsebin, razpoloženj, razumljivih dogajalnih in ambientalnih momentov tako, da bo predstava postajala vse bolj gladko tekoča, dinamična, po svoje dramatična, brez vsebinskih praznih mest ali ponavljanja istega ali že videnega. Clugova predstava izhaja iz njegove nadvse bogate invencije, občutka za dramaturški tok in lok, vsakršne možne kombinacije, ki nastopajoče ves čas navdihujejo in hkrati držijo v nastopajoči intenziteti in na moderni plesni način tako, da ni poudaril samo solistov, ampak morajo biti vrhunski vsi plesalci.

Mariborski balet s kozmopolitsko predstavo Carmina Burana

Objava

Prizor iz Posvetitve pomladi, vse fotografije SNG Maribor/Tiberiu Marta

Praizvedbo baleta Posvetitev pomladi skladatelja Igorja Stravinskega je v Parizu leta 1913 spremljal škandal. Koreografija Vaclava Nižinskega, v kateri je upodobil človekovo prvinskost in njegovo skrivnostno povezanost z zemljo, se je ob utripajoči glasbi nepravilnih ritmičnih poudarkov, polni disonanc, takratnemu občinstvu zdela nerodna in do kraja absurdna. Z večjim entuziazmom so gledalci sprejeli deset let mlajši balet Stravinskega Svatba, katerega vsebina je prav tako vezana na obred odhoda neveste iz domače hiše, ki ga sklene svatba. Stravinski je folklorni idiom ruskega podeželja upodobil v vokalno-instrumentalnem delu, prvo koreografijo zanj pa je ustvarila Bronislava Nižinska – sestra Vaclava Nižinskega.

Prizor iz Svatbe

Koreografiji tokratnih izvedb sta delo Edwarda Cluga, prejemnika številnih nagrad (med njimi je nominacija projekta Quattro za rusko nagrado zlata maska), ki s svojim delom že vrsto let bogati tudi slovensko kulturo. Sodeluje z najuglednejšimi gledališči po vsem svetu, med njim z Bolšojem teatrom, za katerega je ustvaril v letu 2021 odmevni celovečerni balet Mojster in Margareta. Clugovi stvaritvi izvirata iz hermetične koreografije Nižinskega in njene “moteče” naprednosti, s čimer se je mednarodno uveljavljeni romunski plesalec in koreograf poklonil Nižinskemu in njegovi vlogi v razvoju sodobne plesne umetnosti.

Prizor iz Svatbe

Clugova interpretacija Posvetitve pomladi ostaja na vsebinski ravni zvesta glasbeni strukturi in prvotnemu libretu, ki izhaja iz legende iz predkrščanskega, tj. poganskega časa v Rusiji. Legenda pripoveduje o ritualu žrtvovanja device, ki mora plesati do smrti v poklon pomladnemu božanstvu, da bi to povečalo rodovitnost zemlje. V ikonografskem smislu se predstava navezuje na etnografske simbole starodavne ruske legende: ženske z dolgimi pletenimi kitami in z rdečimi ličnicami ter moški z bradami – dva spolna simbola moškega in ženske, izolirana v sodoben čas in prostor, v katerem se bo zgodila “posvetitev” pomladi prihajajočega leta. (Iz predstavitve v Sigledal)

Prizor iz Posvetitve pomladi

Mezzo prihaja snemat Hommage à Stravinski z mariborskimi baletniki v Križanke in bo na ogled v 80 državah

Napoved

Clugova koreografska čistost in dialog sodobnosti z zgodovino

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja