Nove knjige Založbe ZRC, prvič s klasikom Janezom Ciglerjem


Založba ZRC je vse poletje delala, čeprav so bile uradno počitnice, a je že tako, da znanstveniki nikoli ne počivajo. Zato tik pred uradnim začetkom jeseni ali novega univerzitetnega leta že ponovno prijazno vabijo na novinarsko konferenco Založbe ZRC, ki bo jutri, v sredo, ob 11. uri v Atriju ZRC (Novi trg 2, Ljubljana). Predstavili bodo kar deset knjižnih novosti.

Naslovnica

O knjigi Krizolacija. Znanstveno branje o izoliranih ljudeh dr. Dana Podjeda je bilo že veliko napisanega, saj je izdal kar dve knjigi na isto temo ali tematiko; znanstveno in literarno.

Dr. Dan Podjed z obema knjigama Krizolacije v knjigarni Konzorcij, foto Marijan Zlobec

V času, ko se kriza preobraža v normalno stanje, nastaja novi človek, homo insulatus. Ta je zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni navidezno povezan s skupnostjo, a dejansko odklopljen od stvarnosti in vse bolj osamljen. Lahko izolirani človek, ki je nasprotje Hararijeve zamisli o homo deusu, pretrga spone krizolacije, to je prepleta krize in izolacije, umakne pogled od zaslona in stopi na prosto? Ta knjiga ponuja odgovore na takšna vprašanja in pokaže, da imata tako izolacija kot kriza različne podobe, ki jih pisec postavi pred ogledalo. Ni pa nujno, da bodo z odsevom vsi zadovoljni.

Kazalo vsebine

PREDGOVOR
Podobe krizolacije
Izgon motečih
Koristnost samote, škodljivost osamljenosti
Glava – poslednja trdnjava?
Znanost med resničnostjo in fikcijo

1 UVOD
Preobrazba med štirimi stenami
Človek, ki se spreminja v koralo
Simptomi novega načina življenja
Zemljani pod kupolami
Obdobje trajne krize
Atomizirano ali povezano človeštvo?
Nastanek novih hominidov
Stalna začasnost medprostorov
Vstanite, v krizolacijo zakleti

2 MEDČASJE
Zataknjeni v krizi
Antropološka fascinantnost medčasja
(Avto)etnografija med štirimi stenami
Čas je za še en krog

3 METODA
Biti tam na daljavo
Dnevnik v pravem pomenu besede
Etnografija pred zaslonom
Od umotvorov k strojetvorom
Vrnitev v sedanjost med štirimi stenami
Izkušnja izolacije

4 TVEGANJE
Življenje na kocki, bivanje v kocki
Začetek kaosa
Izolacijska komora kot časovni stroj
Eksplozija čustev
Intermezzo o pomenu dotika
Prehod na višjo stopnjo
Oblak tveganja
Nora normalnost

5 NADZOR
Družba na daljinsko upravljanje
Od socialističnega do kapitalističnega modela nadzora
Meje kreditne ocene so meje sveta
Vzgoja pridnih državljanov
Varovanje otokov zasebnosti

6 SAMOTA
Potovanje po svetu v samici
Razkošje v glavi
Nepričakovana odrešitev
Je dve in dve res pet?
Okorni koraki v svobodo

7 ZASLON
Modrikasta svetloba na obrazu
Ko dom postane svet
In ko zaslon postane okno
Služba in ljubezen na daljavo
Glasnost tišine
Strah pred tujcem
Od jutra do večera pred zaslonom
Življenje kot znanstvena fantastika

8 ZAVETJE
Zabojniško življenje
Pretreseni od potresa
Paleta čokoladnih jajčk
Sprehod med zabojniki
Izolacija v institucijah
Zabojnik kot metafora

9 MISLI
Izolirani v glavi
Penina v mehurčku
Skrivnosti v globinah samote
Pripomočki za brskanje po glavi

10 ODKLOP
Digitalni samomor
Prihod novega kralja
Epistemski mehurčki
Poslednja kaplja čez rob
Preglavice z izbrisom
Digitalni eksodus
Bližnja srečanja tretje vrste
Iskanje nove baze

Pri avtorju bi se dalo ugotoviti, da je bil precej pod vplivom izolacije v času pandemije Covida 19 in da je to dejstvo vplivalo na samo vsebino.

Dan Podjed z dvojčkom Krizolacija o izoliranih ljudeh

Objava

V največjo knjižno zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev skozi stranska vrata vstopa novo ime, to je sicer slavni Janez Cigler, avtor prve slovenske povesti Sreča v nesreči.

Prva knjiga Zbranega dela Janeza Ciglerja vsebuje njegov daljši pripovedni opus in pesmi. Med pripovednimi deli izstopa Sreča v nesreči (1836) kot točka prehoda v izvirno slovensko pripovedništvo. Njeno simbolno vlogo v slovenski literaturi dopolnjujejo interpretacije, ki se vse od začetka 20. stoletja dopolnjujejo in so v Zbranem delu aktualizirane v luči primerjave s sočasnimi literarnimi tokovi. V Deteljici (1863) ter Kortonci (1866) je v nasprotju z uveljavljenim pogledom, da posnemata Srečo v nesreči, prepoznan odmik od Ciglerjeve prve pripovedi z vidika idejnosti in vsebinskih razširitev. Legendarno-literarno Življenje svete Heme (1838) je Ciglerjev avtorski spoj nemških in slovenskih virov o sveti Emi, svetnici narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji. Kot pesnik se je Cigler pridružil čbeličarjem in kasneje objavljal še v Bleiweisovih Novicah. Poleg pesmi, objavljenih v Kranjski čbelici in Novicah, prinaša Zbrano delo tudi dve Ciglerjevi neobjavljeni pesmi. Vsebinsko-zvrstno je pisal po večini basni v verzih in balade.

Knjiga je izšla v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev kot že 291.

Dr. Anton Ocvirk je ob izidu stote knjige napovedal, da bo vseh knjig slovenskih klasikov 160. Seveda jih bo tudi 300, 400…

Tokrat se pojavlja novo uredniško ime. To je dr. Andrejka Žejn.

Dr. Andrejka Žejn je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; docentka na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Ukvarja se s kritičnim prepisom in jezikoslovno analizo neznanih rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja.

Andrejka Žejn se je rodila leta 1977 v Šempetru pri Gorici. Obiskovala je Srednjo Šolo Veno Pilon v Ajdovščini, diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala s temo Določitev poteka izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem. Po diplomi je bila eno leto asistentka na Univerzi v Novi Gorici. Leta 2005 je začela sodelovati pri izdelavi narečnega slovarja Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten pod vodstvom dr. Ludvika Karničarja na Inštitutu za slavistiko Univerze Karla in Franca v Gradcu, sprva kot študentka na izmenjavi in nato kot honorarna sodelavka Avstrijske akademije znanosti. Od leta 2007 do leta 2011 je delo na projektu nadaljevala kot sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju. Od leta 2015 naprej je sodelavka Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Priznanja in nagrade

Priznanje Antona Ocvirka (2022)
Druga nagrada za doktorsko disertacijo na XIV. nagradnem natečaju Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za področje zamejstva (2016)
Štipendija Ustanove parta Stanislava Škrabca (2006/2007)

Izbrani projekti

Začetki slovenske posvetne dramatike in gledališča (1670‒1848)(temeljni raziskovalni projekt • 01. oktober 2023 – 30. september 2026)
Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju(temeljni raziskovalni projekt • 01. september 2020 – 31. avgust 2023)
Maj 68 v literaturi in teoriji: zadnja sezona modernizma v Franciji, Sloveniji in svetu(temeljni raziskovalni projekt • 01. julij 2018 – 30. junij 2021)
Izhodišča slovenske pripovedne proze(podoktorski raziskovalni projekt • 01. avgust 2018 – 31. julij 2020)
Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v Avstro-ogrski monarhiji (1872–1918)(interdisciplinarni projekt • 01. januar 2016 – 31. december 2018)
Slovensko slovstvo v neznanih rokopisih med reformacijo in romantiko: informacijsko-tehnološko podprte analize in znanstvene objave(temeljni raziskovalni projekt • 01. avgust 2013 – 31. julij 2016)
Leksika in potek izoleks v slovenskih narečjih na avstrijskem Koroškem(aplikativni raziskovalni projekt • 01. julij 2007 – 30. junij 2010)
Znanstveno raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je poleg Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev začel oblikovati novo zbirko Dela starejšega slovenskega slovstva, v kateri bodo predstavili vse pomembne slovenske avtorje do Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika in Franceta Prešerna, ki so najstarejši slovenski literarni klasiki. Ob predstavitvi pa Janez Cigler ni bil posebej omenjen. Zdaj je jasno, da je poleg zgoraj omenjenih postal slovenski literarni klasik.
https://kritik.si/2017/01/11/v-slovenski-literarni-vedi-se-je-zgodil-umor-stoletij/

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja