Dan Podjed z dvojčkom Krizolacija o izoliranih ljudeh


Glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov je na tiskovni konferenci v knjigarni Konzorcij Mladinske knjige dejal, da se mu še ni zgodilo, da bi hkrati predstavljal dve različni knjigi istega avtorja, in pri tem opomnil, da to ni kot kakšna Mozartova kompozicija za klavir štiriročno (ali dvoglavo), niti nista nastajali tako kot partitura, se pravi hkrati, ampak vsaka zase in izmenoma. Antropolog dr. Dan Podjed je namreč napisal dve povsem, ali skorajda povsem, različni knjigi, a z istim naslovom Krizolacija, le da sta podnaslova drugačna: Znanstveno branje o izoliranih ljudeh n Fantastična povest o izoliranih ljudeh.

Glavni urednik Cankarjeve založbe dr. Aljoša Harlamov, vse fotografije Marijan Zlobec

Morala zgodbe več kot enourne predstavitve je bila preprosta: oni konkretni jetnik, ki je bil obsojen na samico 2 x 3 m je, bil v resnici veliko bolj svoboden od onih poimensko predstavljenih milijarderjev, ki se na vsej Zemlji spričo svoje neskončne osamljenosti nimajo kam dati. Pozabil pa je povedati, npr. kako se počutijo izraelski ujetniki in talci v krempljih Hamasa, razen da sorodo svobodno fantazirajo, bi se dalo dodati. In ali je smrt ukrajinskih vojakov s pametnim telefonom ter poslednjih selfijem kaj manj tragična ?

Antropolog, prof. dr. Dan Podjed

Podjed je fantast, obseden s samimi veličinami, ki obvladujejo svet, ga osebno mamijo, da jih kot njihov odjemalec poveličuje in kritizira hkrati. Nenehno jih študira, prebral je vse biografije o njih, spremlja njihove naraščajoče milijarde, kot da bo iz njihovih prebogatih miz padla kakšna drobtinica še zanj, da jo bo iz hvaležnosti pobral.

V bistvu se niti ne zaveda, kako velik sužej je vsega, kar raziskuje, ker to ni neka analitična neabstrakcija v povezavi s konkretnimi parcialnostmi življenja planetarnih družb, ampak zasvojenost, ob kateri – ob precejšnji prisotnosti skeča, če že ne teatralnosti v načinu izvedbe tiskovne konference, pomisliš skorajda na nekakšno bolezen. Avtorjevo namreč.

Bela in črna knjiga sta znanstvena fantastika. Manjka rdeča knjiga ali trojček, v kateri se bo pisatelj bolj kot konkretnega analitičnega sveta, ideologij, vere, politike… lotil realnih analiz brez odvisnosti, kot jo je pokazal v prvih dveh knjigah.

Po mojem bi bilo zanj najbolje, če bi se zloglasnima lastnikoma FB, Instagram, X… sam javil za tolažnika in dužbodajalca v njihovi neskončni osamljenosti, lahko pa bi vsi trije odšli z raketo v obliki penisa, kot jo je Podjed omenil, ko je govoril o privatizaciji vesolja, najmanj na kakšen planet v našem osončju, ali pa še kam drugam, kot je lepo opisal Jules Verne v svojem fantazijskem romanu 20 tisoč milj pod morjem.

Podjed telovadi in telovadi z raznimi bogatuni in lastniki družabnih, družbenih ali socialnih omrežij, ki človeku ne dajo dihati, ne od jutra do večera, ampak celo med spanjem, med tuširanjem (12 %) in med spolnimi odnosi (10 %), kot smo slišali.

Je pa res, da preti največja nevarnost spričo uporabljanja pametnih telefonov samim šolarjem. Podjed je namreč pedlagal, da bi prepoved uporabe pametnih telefonov v določenih okoljih… zapisali v ustavo.

Krizolacija je nov termin, ki je zamenjal naravno ali mirno stanje stvari. Torej, če je kjerkoli na planetu kriza, je vse to v bistvu naraven in vsakodneven pojav, ki nas spremlja od prvih jutranjih do zadnjih večernih novic. Krizolacija je nova planetarna stvarnost.

Kaj pravi založba o Krizolaciji – Fantastični povesti o izoliranih ljudeh

Distopični roman o vplivu dolgotrajne izolacije in življenja pred zasloni na človeškost ljudi, ki pa se danes ne zdi več tako zelo neverjeten.

V hiši številka 203 je napeto

Ljudje se skrivajo v izolaciji lastnega doma, nihče pa ne ve, kaj se je zgodilo zunaj. Med krizo, ki se je razvlekla v nedogled, delajo, se šolajo in družijo na daljavo, nujne potrebščine pa jim dostavljajo brezstično, skozi predal v vratih … Nekega dne se najstnica Zarja zbudi s hudo bolečino v trebuhu. Vsi znaki kažejo na vnetje slepiča. Zdravnik se po aplikaciji ne odziva, zato skuša Zarjina mama sklicati sestanek hišnega sveta in poklicati na pomoč sosede, ki jih še nikoli ni srečala. Se bo stanovalcem hiše številka 203 po več letih izolacije uspelo prebiti izza štirih sten? Zmorejo to? In ali to sploh še hočejo?

Podjed je nastavil ogledalo vsem, tudi sebi

Monika je skrbna mati, Sven je od prenažiranja pred zaslonom že skoraj nepokreten, Andrej in Janja sta ujetnika stanovanja – in tudi ujetnika alkohola. Sana in Anja se za denar razgaljata pred kamero, podobno kot po platformi OnlyFans, ostareli rejver Alen pa skrbi za nebogljeno Mirando, ki jo ima neskončno rad. Kot je v spremni besedi napisal Igor Harb, je ta večstanovanjska hiša Slovenija v malem. Je pa tudi »hiša številka 203«, o kateri je prepeval Frane Milčinski – Ježek v znanem šansonu.

Priporočamo, da ta roman berete vzporedno s Podjedovim delom Krizolacija: znanstveno branje o izoliranih ljudeh. Tako boste dobili popolnejšo sliko, kakšen človek nastaja med štirimi stenami in pred zasloni. (Iz predstavitve).

Krizolacija: Znanstveno branje o izoliranih ljudeh

V času, ko se kriza preobraža v normalno stanje, nastaja novi človek, homo insulatus.

Ta je zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni navidezno povezan s skupnostjo, a dejansko odklopljen od stvarnosti in vse bolj osamljen. Lahko izolirani človek, ki je nasprotje Hararijeve zamisli o homo deusu, pretrga spone krizolacije, to je prepleta krize in izolacije, umakne pogled od zaslona in stopi na prosto? Ta knjiga ponuja odgovore na takšna vprašanja in pokaže, da imata tako izolacija kot kriza različne podobe, ki jih pisec postavi pred ogledalo. Ni pa nujno, da bodo z odsevom vsi zadovoljni. (Iz predstavitve).

Dan Podjed je na predstavitvi obeh svojh knjig želel biti čim bolj prepričljiv, a je vendarle treba reči, da njegov pojem izolacije ni ravno prepričljiv, vsaj ne za slovenskega človeka, ki je v 90 %  vsak dan povezan z naravo, svojim okoljem, okrog 600.000 hiš, sprehodi, kolesarjenjem, planinarjenjem, vsakršnimi rekreacijami, množičnim športom, uporabo javnega prometa, tisoči kulturnih dejavnosti…

Omenil je velikanske stanovanjske bloke, kjer se ljudje med sabo niti ne poznajo; menda je v Sloveniji en tak zelo velik ali celo največji v Sloveniji v Celju.

Prepisovanje od drugod in delanje fiktivnih zgodb na podlagi domnevne zaprtosti in s tem izoliranosti določenih oseb, je pretiravanje.

Prav tako se zdi pretiravanje o propadanju trojčka: zdravstvo, šolstvo, kultura, o čemer je Podjed govoril.

Uporaba pametnega telefona je v vseh družbah zelo koristna, omogoča marsikaj, česar še pred petnajstimi leti ni bilo. Olajšuje ogromno storitev ali dejavnosti, stik znotraj družin, družabnost, vzgojo, izobraževanje… Vsak dan je na internetu na tisoče in tisoče novih brezplačnih gesel, dopolnil, arhivov, digitaliziranih celih knjižnic, filmov in vsega kulturnega bogastva, o katerem Podjed ne govori.

Človek živi v glavi in potemtakem za svojo imaginacijo ne potrebuje samice 2 x 3 m, kot ima avtor primer v svojem fantazijskem romanu, ampak še bistveno manj.

Je pa na vprašanje, katera religija bo v prihodnosti kot prva propadla, odgovoril nekoliko drugače, namreč da nastaja novo božanstvo v obliki umetne inteligence, Ali pa bo le-ta premagala človeka, je še odprto vprašanje. Če bo človek “komot”, kar je rad, se bo z veseljem pustil “komandirati”.

Zakaj bi jaz vozil avto, če ga lahko robot, jaz pa poleg voznika ves čas gledam v pametni telefon, računalnik in vodim poslovanje svojega podjetja ?

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja