Prejemnik nagrade Radojke Vrančič je Kajetan Škraban


Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje nagrado Radojke Vrančič za leto 2023 prevajalcu Kajetanu Škrabanu za prevod Ugovorov in odgovorov v monografiji Renéja Descartesa Meditacije u ugovori in odgovori (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2021).

Nagrado bodo podelili v četrtek, 23. novembra, ob 18. uri na Pisateljskem odru v okviru 39. Slovenskega knjižnega sejma (Gospodarsko razstavišče v Ljubljani).

Nagrado Radojke Vrančič podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev za posebno uspele prevode leposlovnih, humanističnih in družboslovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, in sicer prevajalcem do vključno 35. leta starosti. Nagrada je bila ustanovljena leta 2002, prvotno se je imenovala priznanje za mladega prevajalca; od leta 2013 se imenuje po ugledni slovenski prevajalki in mentorici mladih prevajalcev Radojki Vrančič.

Frans Hals – Portret Renéja Descartesa
Strokovna komisija za nagrade in priznanja DSKP v sestavi Lijana Dejak, Nina Gostiša, Marjanca Mihelič, Veronika Simoniti in dr. Štefan Vevar (predsednik) v utemeljitvi za letošnjo nagrado zapiše, da je Kajetan Škraban »izpričal suvereno interpretativno kompetenco, hkrati pa – poseben kompliment! – uglajeno lahkotnost v izrazu, skorajda nonšalanco tiste vrste, ki jo pri tako zapleteni sintaksi premorejo samo izkušeni mojstri«.
Utemeljitev komisije za nagrade in priznanja pri DSKP
“Kajetan Škraban je bil kot prevajalec še nepopisan list, ko je s prevodom Ugovorov k Descartesovim Meditacijam ter avtorjevih odgovorov nanje upravičeno pritegnil pozornost sodelavcev pri Zbirki Analecta in tudi Komisije za nagrade in priznanja pri DSKP. Ne le z jezikovno okretnim vijuganjem skozi labirinte tez, antitez in sintez Descartesa in njegovih oponentov, temveč tudi s študioznim in kritičnim novim branjem prevoda Meditacij, ki jih je leta 1973 prevedel
Primož Simoniti, in ne nazadnje z izčrpno in poglobljeno spremno besedo k celotni monografiji, v kateri je navedel tudi prevode v različne jezike, na katere se je pri svojem delu opiral. Znanstveni eros, ki seva iz njegovega pristopa k problemu in ki ga je opazilo tudi njegovo akademsko in založniško okolje, sam na sebi kajpak ne bi zadoščal za nagrado Radojke Vrančič, a Škrabanu je, kot smo že nakazali, uspelo tudi kot prevajalcu: elegantno je obvladoval razčlenjena besedila, v prevodu je vzdrževal jasno sporočilno linijo in ohranjal visoko stopnjo berljivosti oziroma neovirane razumljivosti. S tem je izpričal suvereno interpretativno kompetenco, hkrati pa – poseben kompliment! – uglajeno lahkotnost v izrazu, skorajda nonšalanco tiste vrste, ki jo pri tako zapleteni sintaksi premorejo samo izkušeni mojstri.”
Marijan Zlobec
,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d