Bo predsednik DSP Dušan Merc zahteval ministrov odstop ?


Jubilejni 35. Slovenski knjižni sejem se je končal. Statistika govori o 35 tisoč obiskovalcih, med njimi kakih sedem tisoč otrok. Tako da dobimo manj obiskovalcev, kot je na primer število aktualnih študentov Univerze v Ljubljani.

Hočevar DSCN1459.jpg

Največ obiskovalcev na Pisateljskem odru je imel novinar in publicist, nekdanji kolega z Dela Tone Hočevar, vse fotografije Marijan Zlobec

Pisal sem že, da sejma nista obiskala ne predsednik Republike Slovenije Borut Pahor ne aktualni kulturni minister Zoran Poznič, niti niso “aktivno” opazili kakšnih vsebinskih ali celo programskih posegov v okviru 300 dogodkov sejma obeh državnih sekretark.

Feri DSCN0299.jpg

Pisatelj Feri Lainšček je začel serijo Kaj pišejo prekmurski pisatelji v pogovoru s Carmen L. Oven

Slovenijo čakata dva največja kulturno-založniška dogodka: častni gostji svetovnega sejma knjig za otroke v Bologni in največjega knjižnega sejma na svetu v Frankfurtu.

Bronja DSCN0508.jpg

Največ obiskovalcev je imela in podpisov v svojo knjigo razdelila Bronja Žakelj

Pričakovali smo, da bo Ministrstvo za kulturo samo pripravilo svojo vizijo in okvirni program ali načrte, a iz tega ni bilo nič.

Kučan DSCN0303.jpg

Milan Kučan posluša prekmurske rojake na Pisateljskem odru

Slovenija potrebuje celotni program, ki med drugim vključuje pospešeno prevajanje slovenskih del v tuje jezike, še posebej v nemščino, angleščino, italijanščino… Potrebuje celostno podobo, ki presega zgolj založniške in pisateljske kroge ter samo frankfurtsko sejmišče ter s turističnimi informacijami, kulinariko, predstavitvijo države kot celote, seže še v mesto samo, zlasti v njeno kulturno središče, med drugim z veliko razstavo slovenske ilustracije zadnjega pol stoletja. In še več: prodor s kulturo po vsej Nemčiji.

Anja DSCN1567.jpg

Anja Golob je prejela kar tri nagrade; za najbolje oblikovano svojo pesniško zbirko, za najboljši sejmiški prostor Zavoda VigeVageKnjige in kot založnica knjige leta Eve Mahkovic in Eve Mlinar

Podobno v Bologni, kjer je knjižna ilustracia sicer vsako leto v središču pozornosti, a bi bilo primerno pripraviti vsaj še kakšno bolj odmevno likovno razstavo sodobne slovenske umetnosti v galeriji v bližini sejmišča… O Bologni je sicer bil en pogovorni termin.

Eva DSCN1377.jpg

Pisateljica Eva Mahkovic

Eva Mahkovic je z nagrajeno knjigo leta 2019 vinjete straholjubca in še eno finalistko na tak dan najbolj trpi mastercard pisateljica leta 2019. Obe knjigi sta izjemno samosvoji in bo o njiju še dolgo govor. To je proza 21. stoletja ali modernega sveta, ne nazadnje s popolnoma drugačnim pogledom na literaturo in pisatelja, ki je lahko fejzbukovski kronist ali avtor svoje kozmogonije, po kateri se je “vesolje rodilo iz škripanja gugalnice…”. Pa ne samo to; ko prebereš seznam angelskega serafinskega kolegija in demoničnega zbora (devet strani naštevanja), kot jih vidi pisateljica v vinjetah, ti je takoj jasno, da je prostor literature večno odprt.

Premzl DSCN1557.jpg

Založnik in galerist Primož Premzl, arhitekturna galeristka Majda Cajnko in arhitekturni publicist Andrej Hrausky

Ob knjigi Luciferka Svetlane Makarovič in Mateja Šurca niso bile neopazne nekatere zavistne reakcije, ki jih je težko zaobjeti v celoti, pa tudi kaznovalne, da ne rečem maščevalne. Vem pa, da bom sam “plačal gor” s strani Beletrine, ki je napovedala “sankcije”. Takoj sem zavohal, da se nakaj kuha… Zdaj sem pa jaz kriv.

Golob DSCN1395.jpg

Tadej Golob bo imel še dovolj slovenske snovi za svoje kriminake, kar vesta še Jedrt Jež Furlan in Drago Kos

Tu ne smemo biti tiho, saj je bilo jasno, da toliko pogojno rečeno intelektualne nestrpnosti, kot je je bilo na sejmu letos, doslej še ni bilo. Težko je vse opisati, ker  je dogodek okrog Romana Vodeba in njegove knjige Prvi spol zgolj en, pri čemer ima kontekst že poprej in (nedokončano) vsebino še zatem.

Turk DSCN0752.jpg

Težko je bilo umiriti nekatere ljudi

Selfi DSCN0727.jpg

Selfi s sovražnikom ?

Freud DSCN0613.jpg

Sigmund Freud je v glavi, ali pa ga ni niti na FF

Duša 1 DSCN0293.jpg

Urednik Zdravko Duša in predsednik DSP Dušan Merc

Predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc mi je na sejmu deloval precej zbegano. Čas je, da se DSP izjasni, ali tako bledo politiko kulturnega ministra in njegove ekipe podpira ali zahteva močnejšo vlogo kulture, tu seveda književnosti in založništva, torej knjige v celoti, v slovenski družbi. Bo Dušan Merc zahteval ministrov odstop ?

Dragičević DSCN1401.jpg

Pesnica Nina Dragičević je imela kar nekaj nastopov

Vsi pokazatelji gredo navzdol, tako glede števila izdaj naslovov knjig, njihove prodaje, izposoje bralcev v knjižnicah, kamor zahajajo mnogi le še na toplo in si knjig ne izposojajo, ampak berejo zastonj časopise… Propadajo založbe, upada stimuacije JAK, še posebej za individualne predloge oziroma samozaložnikov, in ne nazadnje padec bralcev in kupcev knjig nasploh.

Vojnović DSCN1417.jpg

Pisatelj Goran Vojnović se mi je zdel, kot da letos malo počiva

Če kulturni minister ne pride niti na šestdnevni sejem državnega pomena, zakaj ga sploh imamo. Sam se je javil za to funkcijo, kot da je sol ali cvet naroda. Na sejmu sem iz ust prič izvedel, kakšno porazno vlogo je odigral v Vatikanu na odprtju razstave Plečnik in sveto s svojim katastrofalnim govorom v angleščini, ob katerem so vsi zardevali od sramu.

NOvak DSCN1389.jpg

Pisatelja Luka Novak in Tone Partljič

Suh 1 DSCN1178.jpg

Mladinski pisatelj Primož Suhodolčan je podpisoval svoje knjige

Soban DSCN1114.jpg

Novinar in publicist Branko Soban na Pisateljskem odru

Hudolin DSCN1020.jpg

Raper Zdravko Čordić in pisatelj Jurij Hudolin

Petrič 1 DSCN0800.jpg

Diplomacija v knjigah – dr. Ernest Petrič

Peršolja DSCN1364.jpg

Aleksander Peršolja, pesnik in ustanovitelj prvih pesniških večerov v kraški jami Vilenici pet let pred uradnim začetkom Vilenice kot srednjeevropskega literarnega festivala 

Marijan Zlobec


En odgovor na “Bo predsednik DSP Dušan Merc zahteval ministrov odstop ?”

  1. Lahko bi napisali tudi kaj o odnosu Zdravka Kafola do Buče, ki distribuira (in je 21 razstavljala) največ nekomercialnih knjig, ki pa so pomembne za naš prostor. Tako ni bilo knjig, ki so dobile Jenkovo, Veronikino nagrado, Večernico, cel kup nominacij, odlične publikacije Muzeja za novejšo zgodovino, Narodnega muzeja, …

Dodaj odgovor za Samo Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja