Izbrane Plečnikove neuresničene vizije za Ljubljano na razstavi v Plečnikovi hiši


Razstavno leto 2019 v Plečnikovi hiši zaključujejo z razstavo Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano, ki je takoj vzbudila ne le zelo velik odmev, ampak številne pomisli in celo kritike, zakaj marsikaj ni bilo uresničeno, pa tudi vprašanja, ali se še da kaj postaviti. Sam sem že večkrat predlagal, da se v Tivoliju postavi Katedralo slovenske svobode in v njej uredi Muzej slovenske umetnosti 20. stoletja, še posebej ob kandidaturi Ljubljane za Evropsko prestolnico kulture leta 2025, za kar bi pridobili precejšnja evropska sredstva.

82945e40fec3022e287bf259d5db835d.jpg

Zamujena priložnost postavitve Plečnikovega Mesarskega mostu kot strokovni poraz podžupana in njegove arhitekturne ekipe pri obnovi mesta. Mesarski most, zračni pogled proti Tržnicam, foto Nejc Bernik, UIFS ZRC SAZU, 2019

Razstava, ki jo je vsebinsko pripravila kustosinja Ana Porok, razkriva, kakšno bi bilo mesto, če bi Plečnik lahko uresničil svoje vizije za štiri velike ljubljanske projekte: novo mestno hišo na Vodnikovem trgu ob Tržnicah, Mesarski most, ki bi Tržnice povezal s Petkovškovim nabrežjem, parlament na grajskem hribu z monumentalnim dostopom na Grajski grič v obliki stopnišča ob Magistratu in izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta ‒ Katedralo svobode v parku Tivoli.

plecnik-mesarski-most.jpeg

Kako bi izgledal Plečnikov Mesarski most

Na razstavi Plečnikovi neuresničeni projekti za Ljubljano predstavljajo izbor štirih velikomestnih projektov, ki bi za vedno spremenili podobo današnje prestolnice: nova mestna hiša na Vodnikovem trgu bi se spogledovala s tržnico, ki bi bila s pokritim Mesarskim mostom povezana s Petkovškovim nabrežjem. Ljubljanski grad bi imel monumentalno podobo osmerokotnika z mogočnim stolpom, dostop na Grajski grič bi bil oblikovan kot monumentalno stopnišče ob Magistratu. Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.

94b4c343199da3f389c7160a790bceee.jpg

Novi magistrat, fasada na Kopitarjevo ulico, foto Nejc Bernik, UIFS ZRC SAZU, 2019

Ljubljana je po koncu prve svetovne vojne z novimi funkcijami regionalnega središča potrebovala nove upravne stavbe in urejene javne prostore. Plečnikov projekt gradnje Tržnic z Mesarskim mostom in Novega magistrata je bil sicer zelo kompleksen in drag, a je imel vso podporo mestnih oblasti. Na žalost ga je ustavila druga svetovna vojna in tako so bile Tržnice le delno končane aprila 1942, gradnja Mesarskega mostu in Novega magistrata pa se ni niti začela.

_5d91f9b040bb9.jpg

Magistralni vstop na grad

Plečnik je imel pri načrtovanju kot dominanto mesta vedno v mislih Ljubljanski grad, ki je bil od leta 1905 v lasti mestne občine in ki ga je želel predstaviti kot mestno krono. Kako pomembno vlogo je imel grajski kompleks kot slikovita kulisa v mestni veduti Ljubljane, je arhitekt pokazal tudi z dvema načrtoma za njegovo prenovo. V prvem načrtu iz let 1931‒1932, ki ga je poimenoval Slovenska akropola, je le povišal nekatere dele zgradbe ter jo uravnotežil in slogovno poenotil. Po njegovem predlogu bi stavbo namenili za kulturne dejavnosti ter v njej uredili muzej in galerijo.

20170524_192621.jpg

Nasprotno pa je v načrtu za novi slovenski parlament na Grajskem griču leta 1947 predstavil popolnoma novo, monumentalno osmerokotno zgradbo, ki razkriva njegovo idealno predstavo o gradu, pri čemer bi nekdanjo grajsko stavbo porušili do tal.

Dtu9gsSWwAAIuDG.jpg

Pri prvem projektu do uresničitve ni prišlo zaradi gospodarske krize, pri drugem pa zaradi politične volje, ki je želela na gradu urediti muzej narodnoosvobodilne vojne. (Obstajajo tudi pričevanja o tem, da je Beograd nasprotoval temu, da bi imela Ljubljana višji in večji parlament kot je bila beograjska zvezna skupščina in se je moral Kardelj ukloniti).

_5d5a59258bd68.jpg

Kolikor so mu dopuščala skromna sredstva, je lahko Plečnik izpeljal le nekaj slikovitih poti po Grajskem griču, drugi predlogi za povezavo z mestom, med njimi tudi z monumentalnim pokritim stopniščem ob Magistratu, pa so ostali neuresničeni.

katedrala.jpg

Katedrala (slovenske) svobode

Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov. Urediti je želel monumentalen osrednji mestni trg in za izbrane lokacije je predlagal vedno nove rešitve, saj je vsako nalogo skušal izkoristiti za poudarjanje obstoječih ureditev in povezovanje z novimi mestnimi motivi. Svoje načrte za raznolike projekte je mojster Plečnik snoval, urejal in popravljal do konca življenja, in tako mu je v Ljubljani postopoma vseeno uspelo uresničiti celovite urbanistične poteze in jo po vzoru antičnih Aten preoblikovati v sodobno nacionalno prestolnico.

grad.jpg

Ljubljanski grad

Izbrane Plečnikove neuresničene projekte so za razstavo poustvarili s 3D tehnologijami: 3D modeliranjem, vizualizacijo in 3D tiskom. Pri njihovi izvedbi so sodelovali z arhitektom Nejcem Bernikom z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU ter diplomantko magistrskega študija Anjo Škerjanc z mentorico prof. dr. Dejo Muck z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Katedre za informacijsko in grafično tehnologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. (Po tiskovnem sporočilu)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: