Od danes je v Mestnem muzeju Ljubljana na ogled razstava Plečnik in sveto Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec. Slavnostnega odprtja ni bilo, kot mi je povedal direktor Blaž Peršin, je pa vendarle bila slovesnost v ožjem krogu, bolj za predstavnike lastnikov sakralnih posodij, zlasti Cerkve, tako da večjega števila vabil niso pošiljali, niti niso odprtja javno objavili, saj razstavni prostor res ni velik.
Direktor MGML Blaž Peršin, vse fotografije Marijan Zlobec
Peršin, s katerim sem se slučajno srečal ob svojem takojšnjem ogledu razstave, je omenil, da si je Plečnikovo razstavo v Vatikanu ogledalo 300 tisoč ljudi, verjetno pa je to zgolj najnižja številka, saj Vatikanske muzeje dnevno obišče do 25. 000 obiskovalcev. Razstava je imela lep odmev tako v cerkvenem (L’Osservatore Romano) kot v laičnem tisku (La Repubblica), če omenim samo oba največja dnevnika v Rimu.
Razstava je postavljena v Ljubljani enako kot v Vatikanu, prav tako pa je posebej na ogled dokumenarni film, kot ga je posnel Tone Stojko, veliko pa je še biografskih podatkov in kronologij o Plečniku, ki bodo zlasti zanimivi za tuje obiskovalce. Zanje je natisnjena dvojezična zloženka v v italijanščini in angleščini (po izvirniku za Vatikan), vanjo pa je vdan še slovenski del oziroma objava v slovenščini.
Plečnik bo moral čimprej dobiti še kakšno novo publikacijo, na primer o NUK, ki se je več ne dobi, obiskovalcev pa je iz dneva v dan več. Tam pa bi morale biti dosegljive še druge knjige o arhitektu.
Poseben izziv pa mora biti Znanstveno-kritični katalog celotnega Plečnikovega opusa v več knjigah, za kar bi bilo treba združiti domače in mednarodne strokovne napore.
Osnova bi lahko bilo vse, kar je doslej že izšlo, a na novih temeljih in z novimi fotografijami, v kolikor dosedanje ponekod niso najboljše ipd.
To bi bil hkrati lep prispevek same Ljubljane h kandidaturi za EPK 2025, ko bi tak katalog že pokazal vsaj del ali prve rezultate v sklopu celote, do katere ni možno priti na hitro.
Leta 2025 bo v Ljubljani sto odstotkov več turistov, kot jih je letos. Evropa je kljub vsemu, kar se sedaj dogaja, Meka sveta, in ko bodo dobili prebivalci azijskih, južnoameriških, srednjeameriških in afriških držav potne liste s pravico do potovanj (v Evropo), si ne upam napovedati, kaj bo “z nami”. Vsekakor ali v vsakem primeru bo Ljubljana potrebovala mnogo širšo, zlasti nacionalno kulturno ponudbo, kot jo ima danes.
Ljubljanska razstava sakralnega posodja sicer ni tako velika, kot je bila ona leta 1993 na Praškem gradu, ko je izšlo več katalogov, pa tudi monografij pri Založbi Rokus. Nekaj od tega je še na voljo v Mestnem muzeju.
Marijan Zlobec