Slovenska matica v Ljubljani kljub svoji zelo dolgi zgodovini doslej še ni imela svoje zbirke poezij, v kateri bi objavljala najnovejše in najbolj izbrane izvirne slovenske pesniške zbirke in s tem pokazala, kaj je za Slovensko matico vsakokrat nekaj najboljšega, kar sproti nastaja v glavah slovenskih pesnic in pesnikov. Tako je zadnjo tiskovno konferenco Slovenske matice uvedla urednica dr. Ignacija Fridl Jarc.
Naslovnica prve pesniške zbirke v novi zbirki Mozaiki Slovenske matice
Z izdajo pesniške zbirke Braneta Senegačnika Pogovori z nikomer je Slovenska matica začela izpisovati novo poglavje v svoji 155-letni založniški zgodovini. Uvedla je prvo Matičino pesniško zbirko Mozaiki. Kakor je spregovoril že Gregor Strniša, njeno poimenovanje govori o tem, da je “poezija edina, ki zmore z jezikom zlepiti drobce sveta v celoto in v izkušanju človekove bivanjske stiske celo poustvariti njegovo izgubljeno totaliteto.”
Dr. Brane Senegačnjik je podoben Francetu Prešernu, fotografije Marijan Zlobec
Pesniško zbirko začenja mednarodno uveljavljeni slovenski pesnik Brane Senegačnik (1966), čigar pesmi so pod naslovom Tišina i druge pesme izšle tudi v srbščini in za prevod katerih je prevajalec Pavle Rak lani prejel nagrado Miloša N. Đurića.
Tišina i druge pesme
Dr. Ignacija Fridl Jarc
Dr. Brane Senegačnik je slovenski pesnik, esejist, prevajalec, filolog, urednik (bil je zadnji glavni urednik Nove revije) in univerzitetni profesor. Doktoriral je iz klasične filologije – z disertacijo Dramaturška funkcija stranskih likov v Sofoklovih tragedijah –, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je zaposlen (Oddelek za klasično filologijo). Študijsko se je izpopolnjeval na Inštitutu za klasično filologijo v Salzburgu in se udeležil več mednarodnih in domačih znanstvenih srečanj in strokovnih posvetov. Glavno področje njegovega znanstvenega raziskovanja je grška dramatika, še posebej tragedija, ukvarja se tudi z recepcijo antične poezije v sodobnem času, ontologijo poezije, grško liriko in pozno stoiško filozofijo.
Eseji V iskanju izgubljene mere
Spričo Senegačnikovega večdesetletnega raziskovalnega ukvarjanja z antiko, so Pogovori z nikomer tudi “tih in umirjen, do roba zamolka in tišine prignan dialog z antično duhovno tradicijo, obenem pa s svojim nenehnim spraševanjem in prevpraševanjem človeka, njegovega jezika in bivanjske drže izpričujejo širino, ki se dotika vseh koordinat evropske kulture, predvsem pa naših tu in zdaj, v katera smo neusmiljeno ujeti.” (Iz ocene ali predstavitve Slovenske matice).
Dr. Brane Senegačnik je prebral nekaj pesmi
“Prav iz takega razumevanja poezije zmore Brane Senegačnik preseči določnice prostora in časa ter s svojo pesniško besedo bralca popeljati do meja večnosti in neskončnosti. Pogovori z nikomer z variiranjem sonetne forme tudi na oblikovni ravni pomenijo izjemen pesniški izziv in zaradi avtorjeve slogovne virtuoznosti obenem neizbrisno bogatijo sodobni slovenski pesniški prostor.”
Naslovnica esejistične knjige Smrt lirike ?
Brane Senegačnik je doslej izdal sedem pesniških zbirk (Srčni grb, 1991, Na temnem pragu upa, 1996, Ptica iz črnih zvezd, 2001, Dvojni čas, 2003, Arie antiche, 2010, Tišine, 2014), Pogovori z nikomer (2019).
Zbirka Dvojni čas
Objavil je tri knjige esejev o duhovnih problemih sodobne slovenske kulture (V iskanju izgubljene mere) in o poglavitnih literarnoteoretičnih in poetoloških vprašanjih (Paralipomena poetica, 2004, Smrt lirike?, 2015). Skupaj s soavtorjem dr. Kajetanom Gantarjem je soavtor knjige Sofoklova Antigona v prevodu Ivana Hribovška, 2014.
Naslovnica pesniške zbirke Arie antiche
Dr. Brane Senegačnik in dr. Ignacija Fridl Jarc
Senegačnikova besedila so uglasbili nekateri najvidnejši predstavniki različnih generacij slovenskih skladateljev (Lojze Lebič, Igor Štuhec, Damijan Močnik). Izdal je tudi več knjig prevodov iz grške, rimske in renesančne književnosti, opremljenih s komentarji in spremnimi študijami (Ajshil, Sofokles, Evripides, Epiktet, Pindar, Giovanni Pico della Mirandola). Za prevod Senekovega Ojdipa je leta 2012 prejel Sovretovo nagrado.
Branje iz pesniške zbirke
Dr. Brane Senegačnik je na predstavitvi svoje najnovejše pesniške zbirke najprej izrazil veselje in čast, da je prav njegova knjiga začela novo zbirko poezije Mozaiki pri Slovenski matici. Še posebej spričo stanja v sedanji družbi in ko se zdi, da ravno SM odpira nov prostor za poezijo. Za pesmi v svoji zbirki je dejal, da so večinoma napisane v letošnjem letu; v strogi formi, na primer sonetu, in so rimane, mestoma pa rimo nadomesti z asonanco in s tem bogati ritmično zvočni učinek svojih pesmi in vstopa v nova pomenska polja. Med vplivi na svojo poezijo je omenil Borgesovo poezijo z asonancami v prevodu Aleša Bergerja. To je bil zanj velik stimulans. Prevladujoča metrična struktura Senegačnikovih sonetov je jamb, uporablja pa tudi daktil, anapest in fibrah. Tematsko je sedanja poezija podobna tisti, ki jo je pisal že doslej. Nekaj je antičnih mitoloških motivov, v dodatku pa so pesmi, ki so namenoma nastale kot soočenje s slovenskimi pesniki, in sicer tako, da najprej objavi nekaj njihovih verzov kot citatov (Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Gregor Strniša) in z njimi zatem avtorsko pesniško “polemizira”. Senegačnik se je vprašal, za koga je kakšna umetnost (v današnjem času) in odgovoril na vprašanje, zakaj je naslov Pogovori z nikomer. Pišeš, da odkriješ svojo notranjost.
Dr. Alen Širca
Spremno besedo je napisal dr. Alen Širca. Med drugim je opazil, da se ta poezija navezuje na izročilo antike in romantike. Opozoril pa je tudi na širše probleme sodobne poezije ali pesniškega ustvarjanja, v katerem poezija “dela vse, da bi zanikala vso tradicijo, v kateri pesmi govorijo”. V Senegačnikovi poeziji ni nič sodobnega. Ta poezija je tako manjšinska, da lahko spregovori toliko bolj zares. Senegačnik ima poezijo za svoje poslanstvo.
Alen Širca, Brane Senegačnik in Ignacija Fridl Jarc
Slovenska matica je sinoči pripravila predstavitev na svojem novem ali na novo urejenem atriju, (ki je že gostil slavnega Claudia Magrisa, sicer le na družabnem srečanju po uradni predstavitvi v dvorani SM). Prepletali sta se dve lirični govorici: sodobna poezija in baročna glasba za lutnjo. Nastopila sta Brane Senegačnik z interpretacijami svojih pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer in Boris Šinigoj z baročnimi improvizacijami na dvoglavo lutnjo v duhu Johanna Georga Hamanna.
Marijan Zlobec
2 odziva na “Po Mozaikih Gregorja Strniše poimenovana nova zbirka Slovenske matice”
Marijan,
malo se skuliraj ob takem picajzlastem volkodlačno “religioznem” ali ob klerikaliziranem zakrknjencu!
Vladimir Gajšek
Marijan –
My name is Nobody! (gl. film!)
S kom bi se pogovarjal, če res z “nikomer”, da je teksaški kaos… – kar bi nekateri celo želeli poimenovati – poezija?
Vladimir Gajšek