Osrednja tema letošnjega mednarodnega literarnega srečanja Vilenica, ki na različnih krajih in v mestih poteka že ves teden, je Ego in fabula ali Jaz v zgodbi. Sinoči so bili letošnji udeleženci gosti Ljubljane oziroma Mestne občine Ljubljana ali njenega župana, ki pa ga na srečanju v Švicariji ni bilo. V imenu MOL je prisotne nagovorila Mateja Demšič, voditeljica Oddelka za kulturo MOL.
Lutnjar Igor Bezget in pevka Klarisa Jovanović, vse fotografije Marijan Zlobec
Poudarila je kulturo v Ljubljani, še posebej z vidika literature, potem ko je leta 2015 bila imenovana za Unescovo mesto literature in se pridružila osemindvajsetim mestom po svetu s tem nazivom.
Mateja Demšič
Ljubljana podpira dogodke in programe, ki častijo literaturo in branje. Ljubljana je postala odprto in kozmopolitsko mesto, spomnila pa je še, da se je v mednarodnem prostoru uveljavila tudi kot zatočišče za pisatelje, ki so spričo razmer doma postali begunci in potrebujejo zatočišče. Še posebej se je izpostavila po letu 2011, ko je postala članica mednarodne organizacije za reševanje pisateljskih usod z nudenjem zatočišč.
Dragan Velikić
Demšič je predvsem tujim gostom na Vilenici predstavila še nekaj številk, ki pa jih morda ne poznajo niti slovenski pisatelji, namreč da ima mesto razvejano mrežo javnih knjižnic, med njimi je največja Mestna knjižnica s kar 83 tisoč člani in petimi milijoni izposoj na leto.
Esad Babačić
Kot predstavnica MOL se je zahvalila organizatorjem Vilenice, kot številnim gostom, da so prišli v Ljubljano, tako kot že vrsto let doslej. Izrazila je upanje, da se bodo v mesto še vrnili, tudi kot bralci naših avtorjev. Še posebej je pozdravila letošnjega nagrajenca Vilenice, srbskega pisatelja Dragana Velikića, in slovenskega pesnika in pisatelja Esada Babačića, ki je letošnji pisatelj v fokusu ali v središču kot osrednje slovensko pisateljsko ime na Vilenici, kar je morda za marsikoga presenečenje.
Predsednik DSP Dušan Merc
O osrednji temi Vilenice Ego in fabula je spregovoril povezovalec večera Igor Velše. Med drugim je opozoril na vse večjo svobodo oziroma osvobajanje človeka kot posameznika. Nastaja nov način opazovanja sebe in lastnega izražanja, postajamo individui in se kot taki vedno bolj odkrito izražamo tako v sliki (npr. selfiji) kot besedi; naraščanje vsakršnih avtobiografij. Nastaja bolj odkrit odnos do resničnosti, pogumnejši, z večjim karakterjem in močnejšimi motivi. Ego seveda poudarja mene ali jaz, ne pa kolektiv ali celo družbo.
Predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Simonović
Na literarnem večeru je nastopilo pet gostov VIlenice, vsak zase zelo profiliran avtor oziroma avtorica, tako da so vzbudili veliko pozornost občinstva v Švicariji, kot tople aplavze in odobravanje.
Povezovalec Igor Velše
Nastopili so slovenski pisatelj Jasmin B. Frelih, slovenska pisateljica Nataša Kramberger, švicarsko nemški pisatelj Jonas Lüscher, grška pisateljica Amanda Mihalopulu in nagrajenec Dragan Velikić.
Jasmin B. Frelih
Jasmin B. Frelih (1986) je iz Kranja, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz primerjane književnosti in zgodovine. Leta 2013 je za svoj prvenec Na/pol prejel nagrado Evropske unije za književnost, bil finalist kresnika in nagrajenec za najboljši literarni prvenec. Druga knjiga je bila zbirka kratkih zgodb Ideoluzije leta 2015. Prejel je tudi Rožančevo nagrado za najboljšo knjigo esejev Bleda svoboda (2018). Prevaja iz angleške in ameriške književnosti. Prebral je odlomek iz kratke zgodbe Czeslaw Milosz.
Nataša Kramberger
Nataša Kramberger je prav tako s svojim nastopom vzbudila veliko pozornost, še posebej, ko je bila predstavljena kot ekološka kmetovalka in zeliščarica, poleg seveda pisateljice in kolumnistke. Pozimi živi v Berlinu, kjer vodi slovensko-nemško kulturno društvo Periskop, poleti pa v Jurovskem Dolu, kjer je ustanovila eko kolektiv Zelena centrala. Že s svojim prvencem Nebesa v robidah (2007) je bila nominirana za nagrado kresnik, tri leta zatem pa je zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost. Sledili so roman v rimah in slikah Kaki vojaki (2011), zbrani članki in kolumne Brez zidu, Časopisna pripoved o Berlinu in drugih krajih, 2014, pesmi in prozni zapisi Tujčice. Njen zadnji roman je Primerljivi hektarji (2017), iz katerega je prebrala odlomek Februar.
Jonas Lüscher
Jonas Lüscher je švicarski pisatelj, ki se je po življenju v Bernu preselil v München, kjer je več let delal kot scenarist in producent. Najprej je napisal operni libreto za opero Zdaj, 2012, njegov literarni prvenec pa je Pomlad barbarov (2013, v slovenskem prevodu Tanje Petrič 2017). Za roman Kraft,2017, je prejel švicarsko knjižno nagrado. Iz njega je prebral odlomek.
Amanda Mihalopulu
Amanda Mihalopulu se je uveljavila kot mednarodna publicistka, sodelavka v raznih časopisih s svojimi kolumnami o grški družbi, še posebej v času krize. Kot pisateljica pa je avtorica kar osmih romanov, treh knjig kratkih zgodb in več del za otroke. Prevedena je v dvajset jezikov. V slovenščini je izšel njen roman Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico v prevodu Klarise Jovanović. Prebrala je odlomek Praske iz romana Barok.
Dragan Velikić
Dragan Velikić se je rodil leta 1953 v Beogradu, otroštvo in mladost pa je preživel v Pulju, ker je bil oče mornariški častnik. Med letoma 1994 in 1999 je bil urednik založbe Radia B 92. Beograd je zapustil tik pred Natovim bombardiranjem leta 1999 in je nekaj časa živel v Budimpešti, Berlinu in na Dunaju, kjer je bil med letoma 2005 in 2009 veleposlanik Republike Srbije. Velikić je avtor kar enajstih romanov, treh kratkoproznih in šestih esejističnih zbirk. Prebral je odlomek iz kratke proze Beograd.
Pisatelj in režiser Marko Sosič in Dragan Velikić
Kot mi je po prireditvi povedal Velikić, je bil prvič na Vilenici že leta 1989, ko je nagrado prejel češki pesnik moravskih korenin Jan Skacel in sva potem malo obudila spomin, ko slavni književnik ni mogel spričo astme v jamo, ampak mu je Veno Taufer vročil nagrado kar pred vhodom vanjo.
Klarisa Jovanović
V glasbenem programu sta nastopila pevka Klarisa Jovanović in kitarist oziroma lutnjar Igor Bezget. Pevka je vsako pesem posebej prebrala in razložila njeno vsebino, tako slovensko ljudsko balado Minilo je že sedem let kot grško ljudsko Deklica je pela v visokem dvoru (v grščini) in srbsko ljudsko Marijo, deli bela kumrijo (Marija, bela golobica).
Lado Leskovar, Andrej Blatnik, Ludwig Hartinger in Dragan Velikić
Prevajalka Menueta za kitaro Vitomila Zupana v italijanščino Patrizia Raveggi in Ifigenija Simonović
Pesnica in prevajalka Barbara Pogačnik
Dragan Velikić in italijanski pesnik in pisatelj Gian Mario Villalta
Esad Babačić in Klarisa Jovanović
Marijan Zlobec
En odgovor na “Na Vilenici o sodobnem pisanju avtobiografij”
Marijan,
gorje mednarodnih besedavljskih pod/po/v/prečnežev na račun iz državnega proračuna… neprebrano!
Vladimir