Ali prej brati Slavka Pregla ali Evo Mahkovic ?

V knjigarni Beletrine v Ljubljani je založba Beletrina danes predstavila tri sveže izdane knjige, ki jih povezuje sicer zelo različno tematiziranje identitete.

Mitja Čander, Eva Mahkovic, Slavko Pregl in Špela Pavlič, foto Beletrina

V družbi avtorjev in urednikov so bile v ospredju knjige: na tak dan najbolj trpi mastercard, hibridni prvenec Eve Mahkovic; Srajca srečnega človeka, avtobiografija Slavka Pregla; in Tujka, zgodovinsko-ljubezenski roman Stefana Hertmansa.

Mitja Čander, foto Beletrina

Po besedah urednika in direktorja založbe Beletrina Mitje Čandra, ki je predstavitev vodil, iz paketa novih knjig najbolj preseneča prvenec Eve Mahkovic, sicer dramaturginje v MGL, na tak dan najbolj trpi mastercard, saj v slovensko literaturo prinaša svojstveno literarno vrsto z lastnimi pravili in specifičnim jezikom. Knjiga namreč vsebuje zapise, ki so bili med decembrom 2016 in aprilom 2019 objavljeni na avtoričinem Facebooku in odsevajo urbano življenje zaposlene Ljubljančanke, stare okrog trideset let, pri tem pa so izrazito umeščeni v prostor in čas. Zapisi so ločeni glede na tematska polja, ki jih označujejo različne ikone.

Nastanek knjige, je pojasnil Čander, je bil precej nenavaden, saj je avtorica sicer resna mlada intelektualka, znana tudi po svojih unikatnih objavah na Facebooku, za katere je kar hitro padla ideja, da bi jih lahko združili v knjigo. Vseeno pa prenos iz enega medija v drug ni bil tako preprost, uspel je predvsem po zaslugi urednika knjige Urbana Vovka in oblikovalke Hane Jesih, ki je posebnost žanra ulovila na zelo nevsiljiv način. Knjiga je duhovita, tudi cinična, avtorica pa vzpostavlja humorno distanco do sebe in sveta. Čeprav knjiga prepotuje od Sicilije do Pekinga, se večji del vmešča v Ljubljano, s čimer avtorica izriše zanimiv tloris prestolnice, kar je v sodobni slovenski produkciji precejšnja redkost. S to knjigo je generacija nad 30 dobila še eno močno avtorico poleg na primer Katje Perat in Ane Schnabl.

 

Eva Mahkovic je priznala, da ji je prenos v drug medij predstavljal precejšen izziv, ker gre za nekaj novega tudi s stališča dizajna. Večino časa je pisala brez misli na to, da bi bila to kakršnakoli literatura, v zadnji fazi, ko je že vedela, da bo iz tega nastala knjiga, se je mogoče to reflektiralo v zapisih, večinoma pa ne. Na Facebooku je sicer dejavna že precej let, postal je primarni medij njenega izraza, saj se pri svojem delu pogosto prilagaja tujim poetikam, tu pa je njena svoboda izraza neomejena. Žanrsko se ji zdi knjiga še najbližje dnevniškim zapisom, pri čemer pa je treba poudariti, da je šlo najprej za interaktiven dnevnik, ki so ga uporabniki Facebooku pogosto komentirali in se nanj odzivali. Čeprav so zapisi razvrščeni v sedem tematskih polj, sama prepoznava tri širše okvirje. Prvi vsebuje opazke o svetu okrog nje (anekdotične, slučajno slišane stvari), drugi je vezan na koledar in minevanje časa (posveča se ljudem iz zgodovine, ki so jo pritegnili), tretji pa je vezan na njo samo in je avtorefleksiven (opazke o življenju). Veliko ji pomeni, da je knjiga izšla, sploh zaradi žanrske prehodnosti, ki je zanjo ključna. Čander je sklenil, da hibridnost knjige dokazuje, da je še prostor za raziskovanje in da je znotraj literature možno skoraj vse.

Eva Mahkovic, foto Beletrina

Še več o knjigi bo mogoče izvedeti na literarnem večeru z avtorico, ki bo v četrtek, 19. septembra, ob 18. uri potekal v Narodni galeriji, z avtorico se bo pogovarjala Manca G. Renko, podpisana pod spremno besedo v knjigi.

 

Srajca srečnega človeka Slavka Pregla je knjiga izkušenj. Avtor je legenda slovenskega kulturnega življenja, vedno iskriv pripovedovalec, avtobiografija pa odstira marsikaj iz zaodrja njegovega ustvarjanja. V knjigi so tudi fotografije, padci in bolj trpke izkušnje pa so pospremljeni s humorjem, kar je za slovenski prostor precejšnja redkost. Urednica knjige Špela Pavlič je povedala, da je knjiga napisana izrazito živahno, z dobršno mero humorja in polna anekdot. Združuje tri linije: osebno življenjsko zgodbo, profesionalno plat in pisateljsko pot. Sploh založniška profesionalna pot je impresivna, saj pove veliko o razvoju slovenskega založniškega in literarnega polja.

Slavko Pregl, foto Beletrina

Slavko Pregl je pojasnil, da je kar nekaj časa kolebal, če bi se spustil v pustolovščino pisanja avtobiografije, da pa je sedaj s knjigo zelo zadovoljen. Kar je morda v tem trenutku najbolj zanimivo, je, da je hotel povedati nekaj o založništvu tistega časa, ko je bil Sloveniji odprt svet ni nas bilo strah nikogar; sodelovali smo z največjimi založniki na svetu na popolnoma enakopravni osnovi, danes pa je založništvo pri nas realno na tleh, podatki kažejo, da smo po mnogih kriterijih neprimerljivo nazadovali. Ponudba je sicer strašno razkošna, po mnogih stvareh pa je revna, in položaj slovenskih založnikov je izrazito slab. Na tako majhnem bralskem področju je nemogoče, da bi trg vzdrževal spodobno založniško strukturo in knjižno ponudbo, zato je intervencija države nujna in je danes žal nimamo dovolj. Izrazil je tudi skrb glede predstavitve Slovenije na Frankfurtskem sejmu leta 2022.

Pogled na Frankfurtski knjižni sejem

Povedal je tudi, da je škoda, da se mladinske literature še vedno ne jemlje resno in nima pravega položaja, ne glede na to, kako močna je. Vseeno pa ostaja optimist in verjame, da bodo mladi avtorji prebili državno ignoranco, s čimer se bo razmerje med zasebnim in državnim zanimanjem za knjigo združilo in pokazalo veličastne rezultate, za konec pa je tudi Beletrini zaželel, da bi s svojim sijajnim založniškim programom cvetela še naprej.

Avtor bo še več o fascinantni knjigi povedal na literarnem večeru, ki bo potekal v sredo, 25. septembra, ob 18. uri, v Trubarjevi hiši literature.

Tiskovna konferenca

S tretjo knjigo pa so se ozrli čez meje, na tuje. Tujka flamskega avtorja Stefana Hertmansa (prev. Staša Pavlović) je presunljiv zgodovinski roman, v katerem spremljamo zgodbo mladoporočencev, ki postaneta begunca v kaotičnem svetu strasti, sovraštva, ljubezni in smrti. Hertmans je vodilno ime flamske literature, avtor, ki ga slovenska javnost dobro pozna; bil je gost Fabule in Dnevov poezije in vina, je avtor prvega odprtega pisma Evropi. Čander je izrazil zadovoljstvo ob tem, da je prevod Tujke izšel precej hitro, tri leta po njenem izvirnem izidu. Avtor v romanu hodi po sledeh dokumenta, ki se najde v sinagogi v Kairu in na podlagi dejstev splete fiktivno zgodbo o izjemni ženski, ki potuje proti Jeruzalemu, da bi našla svoja dva izginula otroka. Govori o času ko se je strpnost med kulturami in verami zrušila, ko so besneli križarji in ko se je neki svet s koncem 11. stoletja sesul.

Urednica knjige Špela Pavlič je povedala, da gre za ganljivo in srhljivo delo obenem. Doživeto opisuje grozote vojne, izgubo vsega znanega, pomembna pa je tudi tema izgube identitete, saj se protagonistka po tem, ko nima več stikov s svojo krščansko kulturo, znajde v vmesnem prostoru, kjer je v ospredju vprašanje, kdo sem, ko izstopim iz vsega,kar mi je poznano in kar me definira.

Ilija Trojanow: »Neskončnost ni vse, kar bi morala biti.« 

Na kratko so predstavili tudi pesniški komplet knjižnih novosti s festivala Dnevi poezije in vina, ki je med 18. in 24. avgustom potekal na Ptuju. Mitja Čander je izpostavil, da so prevodi poezije v našem književnem prostoru vedno bolj redki, zato imajo izdane knjige še večji pomen. Knjigama obeh častnih gostov festivala, Brez anestezije Radmile Lazić (prev. Urban Vovk) in Nismo nedolžni Bei Daa (prev. Katja Kolšek), se pridružuje sveženj štirinajstih večjezičnih knjižic, ki ponujajo drobce poezije nekaterih ostalih udeležencev.

Ilija Trojanow, foto Beletrina

To so Ilija Trojanow, Girgis Shoukry, Ramunė Brundzaitė, Lou Raoul, Maarten Inghels, Goran Čolakhodžić, Glorjana Veber, Metin Cengiz, Rita Ann Higgins, Miroslav Košuta, Noémi László, Branko Čegec, Katica Kulavkova in Dimitris Angelis.

Za konec pa je bila predstavljena tudi monumentalna Ekologija idej Gregoryja Batesona v prevodu Gregorja Pobežina. Gre za zbirko esejev, ki s pomočjo naslovne »ekologije idej« povezuje raznolike tematike, kot so bilateralna simetrija v strukturi živali, vzorec razporeditve listov rastlin, stopnjevanje oboroževanja, rituali dvorjenja, narava igre, stavčna zgradba, skrivnosti biološke evolucije, ekološka kriza, kibernetika, tehnološki razvoj, populacijska eksplozija, zavest, čustva, shizofrenija, morala, primitivna umetnost, energija, epistemologija, modrost, ljubezen, lepota …

Gregory Bateson, foto Psychologypedia

Mitja Čander je poudaril, da gre za avtorjevo prvo knjigo v slovenščini, izrazil pa je tudi upanje, da bo dobro sprejeta, saj gre za nov pogled na ekološke ideje, pri tem pa Bateson ne meri le na klasično ekologijo, ampak poskuša skozi ekološko mišljenje videti cel spekter stvari v življenju, ki se na prvi pogled z ekologijo sploh ne zdijo povezane.

Ključnemu delu angleškega antropologa, socialnega znanstvenika, jezikoslovca, vizualnega antropologa, semantika in kibernetika bo posvečen tudi mednarodni simpozij, ki se bo v četrtek, 26. septembra, od 16. ure dalje dogajal v Cankarjevem domu. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec