KRITIK.si

V Knjigarni konzorcij Mladinske knjige so odprli že 40. prodajno razstavo Frankfurt po Frankfurtu. Tokrat so iz Frankfurta in s tamkajšnega najslavnejšega in največjega knjižnega sejma na svetu že junija po mednarodnih katalogih izbrali, si na sejmu ogledali in pred kratkim pripeljali v Ljubljani 4500 knjig. Kdor priložnostni sejem že pozna ve, da bo našel kaj zase. Slavnostni nagovor je imela direktorica JAK – Javne agencije za knjigo RS Katja Stergar, ki je Frankfurtski knjižni sejem obiskala že mnogokrat.

Najbolj aktualne politične knjige na Frankfurtu po Frankfurtu, vse fotografije Marijan Zlobec

Nagovor Katje Stergar, direktorice Javne agencije za knjigo RS

“Letos odpiramo že 40. razstavo Frankfurt po Frankfurtu in nekako se mi dozdeva, da sem tudi sama obiskala skoraj vse. Ko svetovna zakladnica najnovejših knjig še ni bila dostopna z enim klikom, je bilo pričakovanje razstave sladostrastno. To je bil res čas, ko je bila razstava okno v nedosegljivi svet – kar pa pomena sedanjih razstav nikakor ne zmanjšuje, le
naš pogled na izbranih več kot 4500 knjig je drugačen.

Katja Stergar

Dragoceno je, da kolegi, strokovnjaki na svojih področjih, za nas pripravijo izbor tujih knjig, ki so jih na nek način prepričale. Že to, da je iz nabora svetovne produkcije narejen izbor, je veliko delo, saj se med neskončnim številom knjig človek prehitro izgubi in spregleda knjižne zaklade.

Razstava

Marsikdo me po prihodu iz Frankfurta vpraša, če sem videla kakšno dobro knjigo, pa moram vse prevečkrat priznati, da zares nisem videla nobene, da se med sestanki ni bilo časa zatopiti v knjige – pa čeprav smo prav zaradi knjig na sejmih. Ko pa te takole na policah čisto blizu tebe pričaka ta nabor, je nepredstavljivo, da vsaj kakšne od knjig ne primeš v roke, da se vsaj ne sprehodiš med naslovnicami in najdeš naslove, ki te pritegnejo.

Poslovni svet

Privlačnost knjig, zapeljivost njihove vsebine, no ali pa magnetizem znanja, vse to ostaja v vseh teh letih razstave enako – vsaj za nas, ki knjige beremo, ki knjige cenimo in ki knjige tudi kupujemo. Seveda vse leto pridigamo o nujnosti branja in kupovanja knjig v slovenščini, a ob razstavi Frankfurt po Frankfurtu na to lahko pozabimo in z dobrim znanjem tujih jezikom, z uživanjem v drugačnosti likovne govorice, v knjigah preprosto uživamo.

Hvala kolegom iz knjigarne Konzorcij za pikolovski, a hkrati širokogruden nabor najboljšega, najbolj zanimivega, najbolj aktualnega in preprosto drugega.”

Aljaž Rabič, novi vodja Knjigarne Konzorcij

“Geslo letošnje razstave je Na pragu prihodnosti.

A preden je razstava prišla do tega praga, je prehodila dolgo pot.

Osnovana je bila v svetu, precej drugačnem od današnjega: pred internetom, pred razmahom osebnega računalnika in pametnega telefona, pred nastankom Googla, Wikipedije in Facebooka. To je bil čas, ko je bila tuja knjiga težje dostopna kot danes. Štirideset let ni kratka doba. Danes pa je razstava starejša od marsikaterega svojega obiskovalca, tudi od mene. Da le ne bo Frankfurt po Frankfurtu padel v krizo srednjih let…

Od prvega Frankfurta po Frankfurta smo spremljali nastanek novih založb, prihod novih generacij avtorjev in prevajalcev, Ljubljana je postala svetovna prestolnica knjige… Slovenija pa častna gostja Bolognjskega sejma otroške literature in Frankfurtskega knjižnega sejma. Tudi zato je letošnja, 40. izvedba razstave… lep opomnik, kako pomemben del slovenske knjižne krajine je razstava…

V času, ko ljudje govorijo da zgodovina nezadržno pospešuje, ko izide več knjig kot kadarkoli prej in ko do informacij o njih pridemo hitreje, kot smo si nekoč sploh znali predstavljati… ostaja odgovor na vprašanje, kako med to množico naslovov poiskati knjige, ki res izstopajo, že štiri desetletja enak:

Frankfurt po Frankfurtu… ter knjigarke in knjigarji Konzorcija.

Aljaž Rabič

Delo za prodajno razstavo – kot jo vidite danes okoli sebe – se prične, ko je zunaj še vreme za kratke rokave. Že junija začnemo pregledovati desetine katalogov številnih založb, vmes pa tehtamo in tuhtamo… katere knjige so vredne vaše pozornosti… izmenjujemo si excelove tabele – skratka, razburljivost dela v knjigarni je v polnem zamahu…

… toda brez ironije: v času naročanja odkrivamo nove zgodbe, svetove in ideje in je zato priprava Frankfurta po Frankfurtu vsako leto znova… poseben privilegij…

Nato se proces počasi odvija iz poletja v jesen… vse do prejšnjega ponedeljka, ko je bilo tu, kjer danes sedite vi, gorovje škatel, polnih knjig.

Eden izmed knjigarjev, ki je sodeloval pri izboru knjig, jih naročal, razporejal po mizah in jih bo prodajal… letos pa je z ekipo Mladinske knjige tudi obiskal Frankfurtski knjižni sejem, je knjigar oddelka za leposlovje Martin Pečan.

Predstavil je nekatere vsebinske sklope razstave in opozoril na vsebinsko aktualnost mnogih novih naslovov.

Martin Pečan, knjigar oddelka za leposlovje

Alia Obaid Brumat, vodja oddelka tuje knjige, ki s svojimi sodelavci vzpostavlja in vzdržuje stike s tujimi založbami ter skrbi, da naročene knjige pravočasno prispejo do nas.

Razstava Frankfurt po Frankfurtu je nekaj posebnega. Letos namreč praznujemo 40 let zgodbe, ki je zrasla iz prepričanja, da mora biti svetovna knjižna ustvarjalnost dostopna tudi slovenskim bralcem.

Vse skupaj se je začelo s preprosto, a v tistih časih zelo pogumno idejo.

Alia Obaid Brumat

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja dostop do tuje knjižne literature še zdaleč ni bil samoumeven. Za nakup knjig v tujini so bile potrebne devize, poti do tujih založnikov so bile precej bolj zapletene, ponudba tuje strokovne literature pri nas pa omejena. Knjige, ki so bile za raziskovalce, študente, strokovnjake in druge bralce pomemben vir znanja, pogosto niso bile dosegljive.

Prav v takšnih okoliščinah se je porodila zamisel o razstavi Frankfurt po Frankfurtu. Pobuda je prišla iz Knjigarne Konz, kjer so prepoznali priložnost, da slovenskim bralcem približajo izbor najzanimivejših tujih knjižnih novosti, predstavljenih na največjem svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Alia Obaid Brumat

Leta 1986 je bila ideja zasnovana in predstavljena, leta 1987 pa organizirana prva prodajna razstava FpF. Začetki so bili povezani z veliko mero iznajdljivosti, poguma in praktičnega dela. Knjige je bilo treba najti, izbrati, naročiti, uvoziti v Jugoslavijo in ponuditi bralcem. Danes se nam to morda zdi samoumevno, takrat pa je bil vsak uspešno pridobljen knjižni naslov pomemben dosežek.

Kakšna je moderna Sirija ?

Razstava je skozi leta rasla, se selila, od prvih 10 let predstavitev v Cankarjevem domu (prva leta v predprostoru, 7. leto kar v dveh nadstropjih!), do Knjigarne Konzorcij, ki je postala njen pomemben in prepoznaven dom. Sodelovala je s številnimi tujimi založniki, knjižnicami in drugimi partnerji ter vsako leto prinašala na slovenska tla del mednarodnega knjižnega utripa.

V devetdesetih se je v Cankarjevem domu predstavilo približno 10.000 knjig. Ob strokovni in znanstveni literaturi so kasneje svoje mesto dobile tudi družboslovne knjige, umetnost in otroška literatura. To je bil pomemben korak. Razstava ni bila več namenjena zgolj ozkemu krogu strokovnjakov, ampak vse širšemu krogu bralcev z različnimi interesi. Takrat so bila na razstavi predstavljena dela že več kot 450-ih založb.

Kaj vse se piše o Gazi ?

In če tako pogledamo štiri desetletja nazaj, lahko vidimo, kako zelo se je spremenil svet knjige.

Spremenili so se načini iskanja in naročanja knjig, komunikacija z založniki, transport, obdelava in dostopnost informacij. Nekoč smo iskali poti do knjig, danes pa je izziv predvsem iz velike svetovne ponudbe izbrati tiste, ki si zaslužijo posebno pozornost.

Odnosi med ZDA in Kitajsko bodo v knjigah večno

Frankfurt po Frankfurtu ostaja prostor srečevanja različnih kultur, jezikov, idej in pogledov na svet. Tu spoznavamo tuje avtorje, odkrivamo nagrajene knjižne naslove, predstavljamo slovenske ustvarjalce v mednarodnem prostoru in vsako leto znova odpiramo okno v svet.

Naj zaključim z mislijo, da Frankfurt po Frankfurtu nikoli ni govoril o knjigah, ki jih pripeljemo iz Frankfurta v Ljubljano. Vedno je bil predvsem o svetu, ki ga te knjige prinašajo s seboj.

Polno zanimivih knjig

Zgodovinarji bodo našli marsikaj

Boj za demokracijo bo večen

Korenine Putinove invazije

Odprtju razstave je sledil pogovor Življenjski krog knjige, ki so ga pripravili v sodelovanju z Ireno Sešek, vodjo oddelka za pridobivanje gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici – Andrejem Blatnikom, urednikom Cankarjeve založbe – in Renato Dacinger, znanstveno novinarko.