Galerija Jakopič vabi na odprtje razstave André Kertész, László Moholy-Nagy, Robert Capa: Nove perspektive, samosvoje poti. Madžarski pionirji moderne fotografije v sredo, 18. novembra, v Galeriji Jakopič. Pridružite se že ob 17.30 na strokovnem vodstvu s kuratorkami Katalin Kopin, Emese Bíborko Szakács (Capa Center) in Julijo Hoda (Galerija Jakopič). Slavnostno odprtje bo ob 19. uri, ko bo zbrane pozdravila Uršula Menih Dokl, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS, razstavo pa bo uradno odprl dr. Zsolt Sári, madžarski državni sekretar za javne zbirke in varstvo kulturne dediščine.
Podvodni plavalec, kopališče Mala, Esztergom, Madžarska, 31. avgust 1917, z dovoljenjem Spominskega muzeja Andréja Kertésza, Szigetbecse, Madžarska / Center Capa, Budimpešta
Razstava Nove perspektive, samosvoje poti skozi 180 fotografskih odtisov predstavlja tri avtorje madžarskega rodu, ki so na novo definirali fotografijo 20. stoletja: Andréja Kertésza, Lászla Moholy-Nagya in Roberta Capo. Prva tako obsežna skupna predstavitev njihovih del v Sloveniji raziskuje razvoj treh neodvisnih in trajno prepoznavnih fotografskih jezikov. Obiskovalca popelje od avantgardnih eksperimentov preko poetičnih vizij do ikoničnih vojnih fotografij, ob čemer razpira dialog s s kulturnimi okolji, ki so zaznamovala njihova življenja in umetniške prakse.
V hitro spreminjajoči se Evropi prve polovice 20. stoletja, prostoru, ki so ga preoblikovale vojne in politični pretresi, so se na različne poti podali trije fotografi madžarskega rodu: André Kertész, László Moholy-Nagy in Robert Capa. Zaradi njihovih judovskih korenin jih je povezovala izkušnja izseljenstva, ki jih je potiskala vse dlje na zahod. Občutek odtujenosti, potreba po novem začetku in nenehen pritisk prilagajanja novim okoljem zanje niso bili zgolj osebne okoliščine, temveč izkušnje, ki so oblikovale njihov pogled na svet in njihovo delo.
Razstava Nove perspektive, samosvoje poti. Madžarski pionirji moderne fotografije, nastala v koprodukciji s Centrom sodobne fotografije Roberta Cape v Budimpešti in ob podpori Lisztovega inštituta v Ljubljani ob 10. obletnici njihovega delovanja, združuje okoli 180 razstavnih fotografskih odtisov. Raziskuje, kako so se razvili trije neodvisni in trajno prepoznavni fotografski jeziki ter katere skupne izkušnje so prispevale k temu, da so njihovi opusi postali ključna poglavja v zgodovini moderne fotografije.
Za Andréja Kertésza je bila fotografija predvsem način povezovanja, pozornega opazovanja in občutljive navzočnosti. Zaupal je intuiciji in čakal na trenutek, ko so se podrobnosti iz sveta pred njegovimi očmi tako rekoč same sestavile v podobo. Tako v svojih pariških fotografijah, ki so sovpadale z vzponom avantgardne umetnosti in nadrealizma, kot v svojem poznejšem ustvarjanju v New Yorku je znal ujeti trenutek, ko je na videz vsakdanji prizor dobil univerzalen pomen.
André Kertész: Plešoči favn (moj brat kot »scherzo«), Dunaharaszti, Madžarska, junij 1919, z dovoljenjem Spominskega muzeja Andréja Kertésza, Szigetbecse, Madžarska / Capa Center, Budimpešta
László Moholy-Nagy je kot profesor na Bauhausu, umetnik in mislec raziskoval povezave med svetlobo, gibanjem, materialom in tehnologijo. S fotogrami, neobičajnimi zornimi koti, montažami, filmi in svetlobnimi eksperimenti je raziskoval nove možnosti zaznavanja. Fotografija zanj ni bila posnemanje resničnosti, temveč samostojna vizualna izkušnja. Njegov prelomni koncept »novega videnja« (New Vision) je izhajal iz prepričanja, da lahko s pomočjo tehnologije temeljito spremenimo način gledanja.
László Moholy-Nagy: Preobrazba, 1925, Fundacija Moholy-Nagy / Capa Center, Budimpešta
Robert Capa je ustvarjal v središču zgodovinsko pomembnih dogodkov. Med špansko državljansko vojno in drugo svetovno vojno, pa tudi pri svojih poznejših fotoreporterskih nalogah je ustvarjal podobe, v katerih prelomni zgodovinski trenutki niso prikazani kot oddaljeni dogodki, temveč skozi usode običajnih ljudi. Za Capo je bila fizična bližina dogajanju neločljivo povezana z etično odgovornostjo. Njegovo delo so zaznamovale neposredna navzočnost, solidarnost in nenehna, zavestna pripravljenost tvegati lastno življenje.
Robert Capa: Obnova med vojno poškodovanega hotela Hungária ob požarnem zidu hotela Bristol na Donavski promenadi, mondeni ulici ob Donavi na strani Pešte, Budimpešta, Madžarska, 1948, iz zbirke fotografij Roberta Cape iz Madžarske, ICP / Capa Center, Budimpešta
S skupno umestitvijo del Kertésza, Moholy-Nagya in Cape v nov kontekst razstave, ki jo spremlja tudi katalog, se nadaljuje dialog med kulturnimi okolji, ki so zaznamovala njihova življenja in umetniške prakse. Ob tem razstava poudarja, da ohranjanje fotografskega spomina ni zgolj varovanje podob iz preteklosti, temveč prinaša tudi odgovornost za premislek o tem, kako jih predstavljamo in razumemo v sedanjosti.
Razstava bo na ogled do 14. marca 2027.
Marijan Zlobec