Še danes, 5. novembra, imajo člani Kluba Festivala Ljubljana zadnjo priložnost za nakup vstopnic za 10. Zimski festival z 20-odstotnim popustom. Praznični spored med 10. in 15. februarjem 2027 prinaša razkošen nabor dogodkov – od mednarodno priznanih orkestrov in kultnih filmskih melodij do vrhunskih solistov ter mogočnih opernih del. Zagotovite si svoje mesto po ugodnejši ceni.
Alfonso Scarano
Od istanbulskega ponosa do brezčasnih klasik
Slavnostni uvod v 10. Zimski festival bo pripadel Istanbulskemu državnemu simfoničnemu orkestru, osrednjemu glasbenemu ponosu svoje države z več kot 80-letno tradicijo. Ta ugledni sestav redno polni najbolj prestižne svetovne dvorane, kot sta Berlinska filharmonija in züriška Tonhalle, na odru pa je sodeloval z velikani, kot so Luciano Pavarotti, Andrea Bocelli in sir Yehudi Menuhin.
Istanbulski državni simfonični orkester
Pod taktirko italijanskega maestra Alfonsa Scarana se obeta večer zvočne razkošnosti. Spored bo odprla rapsodična skladba Köçekçe Ulvija Cemala Erkina, prepletena s tradicionalnimi turškimi plesnimi motivi. Sledil bo znameniti Trojni koncert v C-duru Ludwiga van Beethovna, v katerem se bodo v dialogu z orkestrom predstavili trije izjemni solisti: violinistka Veriko Tchumburidze (z redko baročno violino italijanskega mojstra Giacoma Zanolija iz leta 1730), violončelist Poyraz Baltacıgil ter pianist Can Saraç, najmlajši zmagovalec v zgodovini italijanske Klavirske akademije Eppan.
Dirigent in solisti
Drugi del večera bo v celoti posvečen mogočnemu opusu Modesta Petroviča Musorgskega z izvedbo z ljudskim izročilom navdihnjene Noči na golem brdu ter slikovitih, orkestrsko razkošnih Slik z razstave.
(sreda, 10. februar 2027, ob 19.30, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Istanbulski državni simfonični orkester
Nepozabne melodije sedme umetnosti
Filmski večer z Istanbulskim državnim simfoničnim orkestrom pod vodstvom Alfonsa Scarana prinaša neposredni stik z najslavnejšimi melodijami sedme umetnosti. Spored gradi na ikoničnih delih: epopeji Lawrence Arabski skladatelja Maurica Jarra, Suite iz filma Forrest Gump Alana Silvestrija ter dramatičnem izboru iz filma Gladiator Hansa Zimmerja. Skladatelj Hans Zimmer je navdih za te pretresljive motive dobil prvi dan snemanja v Veliki Britaniji, ko je sedel v šotoru sredi črnega blata na bojnem polju. Zvočni mozaik dopolnjujeta poetična Cesta Nina Rote ter dinamični Pirati s Karibov Klausa Badelta. Osrednje mesto pripada opusu z oskarjem nagrajenega Johna Williamsa z motivoma iz uspešnic Jurski park ter Harry Potter. Obiskovalci bodo prisluhnili tudi Williamsovi glasbeni podlogi za Vojno zvezd, zapisani kot najbolje prodajani simfonični album vseh časov, ter njegovi slavni Supermanovi koračnici. Ob prvem snemanju te skladbe v živo je režiser Richard Donner od navdušenja vzkliknil tako glasno, da je povsem uničil zvočni posnetek. Večer bo ponudil pravo praznovanje filmske umetnosti in simfonične moči.
(četrtek, 11. februar 2027, ob 19.30, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Vladimir Mogilevski
Klavirska ekstaza od Rahmaninova do Čajkovskega
Slavnostna dvorana Narodne galerije bo prizorišče vrhunske klavirske virtuoznosti v izvedbi Vladimirja Mogilevskega, uradnega umetnika Steinway & Sons. Pianist z edinstveno biografijo – zanj so pisali skladbe že v otroštvu, kasneje pa je v Weimarju igral neposredno na osebni klavir Franza Liszta – bo občinstvo popeljal skozi čustvena stanja ruske romantične šole. Prvi del prinaša prefinjeni zvočni svet tenkočutnih miniatur Anatolija Ljadova, Antona Arenskega, Antona Rubinsteina ter Sergeja Rahmaninova, dopolnjen z zvočno drznimi mladostnimi pesnitvami Aleksandra Skrjabina. Te komorne skladbe razkrivajo izjemno barvitost, bogato harmonijo in čustveno širino ruske pianistične literature. Vrhunec večera predstavlja celovito posvetilo Petru Iljiču Čajkovskemu z interpretacijo mogočne Velike sonate v G-duru, izjemno zahtevnega dela s tehtno arhitekturo ter silovitim romantičnim nabojem. Spored bo zaokrožila še bleščeča transkripcija Poloneze iz opere Jevgenij Onjegin Petra Iljiča Čajkovskega, v kateri je Franz Liszt mojstrsko predelal operno temo v pahljačo virtuoznih klavirskih efektov.
(petek, 12. februar 2027, ob 19.30, Slavnostna dvorana, Narodna galerija)
Charles Dutoit, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Anatomija operne tragedije
Močna zgodba o človeški stiski, vojaški krutosti ter družbeni odtujenosti predstavlja jedro opere Wozzeck avstrijskega skladatelja Albana Berga. Pod taktirko švicarskega maestra Charlesa Dutoita bo v Cankarjevem domu zaživela koncertna izvedba te zvočno izjemno kompleksne in silovite partiture 20. stoletja.
Charles Dutoit
Zvočno konstrukcijo bosta gradila Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, edini naš poklicni vokalni sestav ter član elitne mednarodne mreže TENSO, ob pomoči Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija. Delo zahteva poseben vokalni pristop Sprechgesang na meji med govorom in petjem, v prizoru vojašnice pa pevci z glasovi ustvarijo celo nenavaden zvočni učinek posnemanja smrčanja spečih vojakov. Zasedba solistov odpira vpogled v najbolj skrite kotičke človeške duševnosti, kjer se klasične glasbene oblike prelivajo v ekspresionistično zvočno napetost. V izjemno zahtevnih vlogah se bodo predstavili vrhunski mednarodni operni pevci, sposobni do potankosti izraziti psihološko globino Bergove glasbe.
(sobota, 13. februar 2027, ob 18.00, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Charles Dutoit
Beethovnovi trije obrazi
Ustvarjalni razvoj genija Ludwiga van Beethovna od intimnih komornih vzgibov do rušenja klasičnih simfoničnih okvirov tvori vsebinsko jedro programa z Ob luninem svitu. Spored odpira poetični ter čustveno poglobljeni tretji stavek iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 16 v ekspresivni priredbi ameriškega skladatelja in dirigenta Leonarda Bernsteina. Sledila bo znamenita Beethovnova Sonata št. 14 »V mesečini«, preoblikovana v posebni aranžma za komorni ansambel, večer pa bo vrhunec dosegel s prelomno Simfonijo št. 3 »Eroica«, s katero je Ludwig van Beethoven dokončno odprl vrata obdobju glasbene romantike.
Ensemble Dissonance
Ta raznoliki spored bo izvedel Ensemble Dissonance, rezidenčni komorni sestav Festivala Ljubljana, sestavljen iz prekaljenih članov osrednjih slovenskih orkestrov ter profesorjev Akademije za glasbo. Ta mednarodno uveljavljena zasedba se med drugim ponaša s sodelovanjem pri albumu, nominiranem za prestižno nagrado grammy 2025. Tokrat bodo združili moči pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica, enega naših najvidnejših glasbenih avtoritet z več kot 1300 koncerti v karieri.
(nedelja, 14. februar 2027, ob 19.30, Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija)
Ensemble Dissonance
Zaključek med romantično in klasično zakladnico
Prepletanje dveh monumentalnih vokalno-instrumentalnih in simfoničnih mojstrovin tvori vsebinski koncept velikega zaključka 10. Zimskega festivala. Prvi del prinaša Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu Johannesa Brahmsa, prostrano delo, nastalo iz večletnega iskanja ustrezne glasbene oblike ter zasnovano na popolnoma enakovrednem dialogu med solistom in orkestrom.
Simfonični orkester RTV Slovenija
Ob Simfoničnem orkestru RTV Slovenija bo ta tehnično in čustveno izjemno zahtevni del izvedel kubansko-španski pianist Leonel Morales. Drugi del večera bo posvečen edinemu oratoriju Ludwiga van Beethovna Kristus na Oljski gori, zvočno pretresljivi upodobitvi Kristusovega notranjega boja ter tesnobnih trenutkov v Getsemaniju. Združene moči Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana ter Moškega zbora APZ sv. Cecilije bodo pod taktirko maestra Iva Lipanovića ustvarile mogočno zvočno kuliso. V izrazno bogatih solističnih vlogah bodo nastopili sopranistka Nika Gorič, tenorist Martin Sušnik ter baritonist Domen Križaj.
(ponedeljek, 15. februar 2027, ob 19.30, Gallusova dvorana, Cankarjev dom)
Marijan Zlobec