Mozaik epskih zvočnih kulis: kultne filmske mojstrovine v simfonični preobleki


Le nekaj uvodnih taktov znane filmske podloge zadošča, da poslušalca v trenutku prenesejo med zvezdne galaksije, na pesek rimske arene ali v osrčje divjega oceana. V četrtek, 11. februarja 2027, ob 19.30 bo Gallusova dvorana Cankarjevega doma v okviru jubilejnega 10. Zimskega festivala zaživela v znamenju teh nepozabnih glasbenih podob. Program prinaša simfonični pregled mojstrovin sedme umetnosti v izvedbi Istanbulskega državnega simfoničnega orkestra pod taktirko maestra Alfonsa Scarana.

Istanbulski državni simfonični orkester

Drzne zgodbe za največjimi filmskimi mojstrovinami

Koncertni spored razkriva tapiserijo najbolj prepoznavnih naslovov, saj v ozadju vsake izvedene partiture utripa edinstven ustvarjalni ali produkcijski odtis. Zasedba bo predstavila oskarjevsko uverturo iz Lawrenca Arabskega, za katero je takrat mladi skladatelj Maurice Jarre po zavrnitvi dveh uveljavljenih avtorjev v komaj šestih tednih ustvaril nepozabno podlogo z Londonsko filharmonijo in redkim instrumentom ondes Martenot.

Maurice Jarre

Spored prinaša tudi ganjljivo glasbo Alana Silvestrija iz drame Forrest Gump ter odmevne motive iz filma Gladiator skladatelja Hansa Zimmerja, ki so nastali sredi črnega blata na britanskem snemalnem prizorišču.

Alan Silvestri

Vsebinski mozaik dopolnjuje nostalgična podloga Nina Rote za Fellinijevo Cesto. Rota je z operno tehniko leitmotivov tenkočutno prepletel usode filmskih likov, čeprav je kot avtor z nasmehom zatrjeval, da si zunaj lastnih projektov filmov sploh ne ogleda.

Hans Zimmer

Pustolovski naboj dopolnjuje prepoznavna glasba iz filma Pirati s Karibov, uradno podpisana pod imenom skladatelja Klausa Badelta. Ob nenadni zamenjavi prvotnega avtorja tik pred snemanjem je Hans Zimmer v edini noči ustvaril zdaj že legendarno temo, nakar jo je Badelt s skupino sodelavcev orkestriral v vsega štirih dneh.

Klaus Badelt

Posebno mesto na programskem sporedu pripada opusu oskarjevca Johna Williamsa, prejemnika najvišjega ameriškega državnega priznanja za umetnost. Obiskovalci bodo prisluhnili vzvišeni temi iz Jurskega parka, ki jo je avtor na klavirju posnel in Spielbergu poslal naravnost na prizorišče snemanja, ter mogočnega Supermana, zgrajenega na prepoznavnem tri-notnem motivu poletanja.

John Williams

Z njim je povezana tudi zabavna anekdota: ob prvem snemanju leta 1978 je režiser Richard Donner od navdušenja vzkliknil v mikrofon ter s tem nehoteno pokvaril posnetek. Program bodo obogatile še Williamsove igrive simfonične teme za Harryja Potterja, s katerimi je ob uporabi klasičnega orkestrskega aparata postavil temelje celotne čarovniške franšize, ter epska Vojna zvezd, kjer je z wagnerjanskimi leitmotivi ustvaril album z naslovom najbolje prodajane simfonične plošče vseh časov.

Alfonso Scarano

Turški simfonični ponos pod taktirko maestra Scarana

Italijanski dirigent Alfonso Scarano, cenjen po obsežnem naboru z več kot 50 krstnimi izvedbami sodobnih avtorjev, vsem tem filmskim partituram namenja popolnoma enako zvočno globino in spoštovanje kot svetovni klasiki:

»Najpomembnejši filmski skladatelji imajo močno klasično ozadje, njihove partiture pa so resnično vrhunske, zato jih obravnavam popolnoma enako kot dela Antona Brucknerja ali Gustava Mahlerja.«

Nino Rota

Vso to zvočno razkošje bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma oživel Istanbulski državni simfonični orkester. Prestižni sestav redno polni dvorane, kot sta Berlinska filharmonija ter Tonhalle v Zürichu, odrske deske pa je delil z zvezdniki, med katerimi so bili Luciano Pavarotti, Andrea Bocelli in sir Yehudi Menuhin. Zasedba, po dveh desetletjih znova zmožna razprodati dvorano Tokyo Opera City, bo pod Scaranovim vodstvom občinstvu predala izjemno energijo skupinskega ustvarjanja.

Istanbulski državni simfonični orkester

Maestro Scarano nemoteno vodenje tako mogočnega orkestrskega aparata in grajenje skupinskega duha namreč primerja kar z vrhunskim športom ter vlogo trenerja oziroma kapetana na igrišču:

»Med dirigentom in nogometnim trenerjem ni prave razlike. Spadam med tiste, ki menijo, da je za slabo stanje vedno kriv trener ali dirigent, čeprav vem, da se s tem ne strinjajo vsi. Hvaležen sem pomembnim dirigentom, ki so me naučili takšnega mišljenja, saj mi je to olajšalo življenje in mi dalo miselnost, ki je vedno svobodna in čista. Življenje je lahko – tudi ko je težko. To je moje vodilo.«

Alfonso Scarano

Marijan Zlobec

,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja