Že v ponedeljek, 10. avgusta, se v Križevniški cerkvi nadaljuje drugi avgustovski teden koncertov na 74. Ljubljana Festivalu. Naslov je nekaj posebnega: 4 mehovi 4 zgodbe. Koncert bo ob 20. uri.
Ansambel štirih harmonikarjev, foto Festival Ljubljana
4 mehovi 4 zgodbe združuje glasbenike z različnim izvajalskim in estetskim ozadjem. Zasedbo sestavljajo Stefano Bembi, pianist, harmonikar in organist z bogato solistično in gledališko kariero ter številnimi mednarodnimi nagradami; Zoran Lupinc, specialist za diatonično harmoniko in prejemnik nagrade Frana Gerbiča; Maurizio Marchesich, harmonikar, skladatelj, dirigent in ustanovitelj zasedbe Triestango, tesno povezan s tradicijo tanga; ter Imad Saletović, ki je dejaven v večjih harmonikarskih zasedbah in od leta 2024 član kvarteta. Skupaj delujejo kot barvit in razgiban ansambel, ki z uporabo številnih vrst harmonik – od bandoneona in gumbne harmonike do »plonarce« in bas harmonike – raziskuje širok razpon slogov od stare glasbe do sodobnosti ter prepleta tradicijo z novimi zvočnimi in izraznimi možnostmi.
Program vodi poslušalce po raznolikem glasbenem potovanju, ki se začne v baroku s slavno arijo Johanna Sebastiana Bacha in se nadaljuje z Istrsko suito Alda Kumarja ter skladbo Tih večer Davida Clodiga. Vanj je vključena tudi slovenska ljudska Luna v priredbi Aleksandra Vodopivca, sledita Fantazija v f-molu Wolfganga Amadeusa Mozarta in kvartet Krizanteme Giacoma Puccinija. Osrednji del programa dopolnjuje Cvetje v jeseni Urbana Kodra v priredbi Vodopivca, nato pa se usmeri h glasbi 20. stoletja s skladbo Escualo Astorja Piazzolle in potpurijem pesmi Edith Piaf. Nadaljuje se z delom Movida Ivana Battistona in se sklene s skladbo Štiri zgodbe Klemna Lebna.
Program:
»Simfonija mora biti kot svet. Vsebovati mora vse,« je zapisal Gustav Mahler, sloviti avstrijski skladatelj, ki je v letih 1881 in 1882 živel v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot dirigent v Deželnem gledališču in je nastopal tudi na koncertih Filharmonične družbe.
Program Mahler v Ljubljani predstavlja kontinuiteto izvedb skladateljevih del v komornih priredbah na poletnem festivalu. Tokratni večer se začne z Blumine, nekoč drugim stavkom Mahlerjevega Titana. Sledi cikel samospevov Vandrovčeve pesmi, ki so nastali na skladateljeva lastna besedila v letih 1884 in 1885 kot plod nesrečne ljubezni. Vrhunec koncerta bo komorna priredba Simfonije št. 1 v D-duru, »Titan«, ki združuje naravno simboliko, ljudske plese, grotesko in zmagovito apoteozo.
Domen Križaj, foto Rok Deželak
Interpretacijo bodo oblikovali Ensemble Dissonance, dirigent Uroš Lajovic in baritonist Domen Križaj. Ensemble Dissonance je ena najdejavnejših slovenskih komornih skupin, ki v različnih zasedbah prepleta klasični repertoar, novo glasbo ter sodelovanja z domačimi in tujimi ustvarjalci. Uroš Lajovic je v polstoletni karieri vodil številne slovenske in tuje orkestre ter izvedel več kot 1400 koncertov. Kot ustanovitelj Komornega orkestra Slovenicum in pedagog na Dunaju je pomembno prispeval k prepoznavnosti slovenske glasbe in dirigentske pedagogike v mednarodnem prostoru. Domen Križaj je po študiju dosegel vrsto uspehov na mednarodnih tekmovanjih, nastopal na Salzburškem festivalu ter oblikoval bogat operni in koncertni repertoar.
Baritonist Domen Križaj (r. 1989 v Kranju) je študiral solopetje na ljubljanski Akademiji za glasbo, ob tem pa zaključil študij medicine. Že med študijem je prejel vrsto nagrad na slovenskih (TEMSIG) in mednarodnih tekmovanjih (»Ferruccio Tagliavini« v Deutschlandsbergu, »Petar Konjović«, »Amici della musica«, »Zinka Milanov«, »Otto Edelmann«, »Ada Sari«, »Neue Stimmen« v Güterslohu idr.), na katerih je prejemal najvišje nagrade.
Leta 2013 je za študijske dosežke prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani, še istega leta pa se je kot solist v okviru mednarodnega programa »Young Singers Project« predstavil na Salzburškem festivalu. Leta 2015 je bil štipendist društva Richard Wagner Ljubljana. Svoj velik glasovni potencial dokazuje z izjemnimi interpretacijami velikih baritonskih vlog v širokem slogovnem diapazonu, med katerimi zasledimo partije, kot so Figaro (Le nozze di Figaro), Lescaut (Manon Lescaut), Astrolog (Opat) in Starejši sin iz Brittnovih glasbenogledaliških alegorij Goreča ognjena peč (The Burning Fiery Furnace) ter Izgubljeni sin (The Prodigal Son), naslovna vloga opere Evgenij Onjegin Čajkovskega in Albert (Werther).
Med letoma 2017 in 2019 je bil član opernega studia Gledališča v Baslu, kjer je nastopal v Purcellovi operi Kralj Arthur in Ullmanovi operni enodejanki Cesar z Atlantide ali Zavrnitev smrti (Der Kaiser von Atlantis oder Die Tod-Verweigerung), upodobil pa je tudi vlogo Sharplessa iz Puccinijeve opere Madama Butterfly. V pevčevem repertoarju lahko zasledimo tudi vloge, kot so Baron Douphol (La traviata), Sam (Težave na Tahitiju), Albert (Zlati skarabej), Zdravnik (Pelej in Melisanda), Marcello (La bohème) idr. Kot iskan koncertni pevec je nastopil z več mednarodno priznanimi orkestri, kot so Dunajska filharmonija, Simfonični orkester Avstrijskega radia in televizije, Camerata Salzburg idr.
Uroš Lajovic
Program: