Koncerti udeležencev mednarodnih mojstrskih tečajev na 74. Ljubljana Festivalu se nadaljujejo. V nedeljo je bil odmeven koncert mladih violončelistov, ki jih je kot profesor vzgojil ali z njimi pedagoško delal ter jih za nastop pripravljal Eldar Sapaar iz Kazahstana, ki pa je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopajoče je pri klavirju spremljala madžarska pianistka Beata Ilona Barcza, ki že vrsto let živi v Ljubljani in že tekoče govori slovensko.
Družina Eldarja Sapaarja, vse fotografije Marijan Zlobec
Štiriletni sin je želel tudi nastopiti, kot predkoncert
Koncert je bil v Dvorani Julija Betteta na Akademiji za glasbo. Ta je sedaj bolj odprla vrata zlasti pedagoški, mojstrski in komorni koncertni dejavnosti in programom Festivala Ljubljana. To pomeni, da prejšnji dekan ni razumel tega, kar razume sedanja dekanja ?
Eldar Sapaar je sam spremljal prvega nastopajočega, Petra Đulo Vrbanića iz Hrvaške
Eldar Sapaar se je medtem že izkazal na prvem koncertu profesorjev mednarodnih mojstrskih tečajev. Zanj je značilen temperament, komunikativnost, smisel za delo s študenti, razumevanje potreb in situacij, pregled nad celoto. Kot glasbenik je odličen solist, kar je že dokazal.
Petar Đula Vrbanić
Petar Đula Vrbanić si je za svoj nastop izbral Sonato za violončelo in klavir v C – duru, G. 6 v treh stavkih: I. Allegro, II. Largo, III. Allegro Luigija Boccherinija.
To je kar samozavestna odločitev, tako po izboru skladatelja, same sonate kot izvedbene celote. Boccherini je namreč napisal kar šest sonat za violončelo in klavir. Omenjena in izvedena je postavljena na drugo mesto. Po opombi ob predstavitvi cikla pa je razvidno, da so sonate lahko tudi za dva violončela. So pa edini zvezek, ki je izšel že leta 1772 ali za časa skladateljevega življenja.
Petar Đula Vrbanić je takoj nastopil kot vodilni solist, kar avtoritativen, samozavesten, muzikalen, a je ob njem nastopil Eldar Sapaar kot spremljevalec, poleg pianistke. Nastopil je tako trio, vedno bolj odločno, tekoče, zavedajoč se svoje pozicije, ki izhaja iz že kar fizične podobe. V drugem stavku je bil zelo speven in je igral rafinirano, z občutkom. V tretjem stavku se je stopnjevala njegova tehnična pripravljenost, saj je pokazal odlično igro brez napak. Malo je bilo še plesne ali poskočne melodike. Opazno pa je bilo, da je sonato igral na pamet.
Beata Ilona Barcza
Klavirska spremljava Beate Ilona Barcza je bila zelo poudarjena in soustvarjalna. Igrala je zelo dovzetno in odlično pripravljena, kar je pomenilo največji program, ker je spremljala vse.
Eva Marija Brlek na koncertu
Zelo pričakovan je bil spet edini slovenski nastop; Eve Marije Brlek, ki je pri šestnajstih letih in prvem razredu KGBL preizkusila predvsem samo sebe. Izhaja iz šole Ksenije Trotovšek, prve violončelistke Orkestra SNG Opere in baleta Ljubljana, kar pomeni strogo in avtoritativno vzgojo. Doslej je nastopala malo, npr. na Božičnih koncertih Festivala Ljubljana leta 2021. Ni pa še prišla do koncerta v ciklu Mladi virtuozi. Je pa opozorila nase na 50. državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG, v kategoriji I. a, violončelo, junija 2021, in dosegla prvo mesto. Dosegla je maksimalno število točk ter dve posebni priznanji, in sicer za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter posebno priznanje 100 točk.
Eva Marija Brlek
To je bilo že pred štirimi leti, kar pomeni nenehni študij, še posebej po izbiri Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana – KGBL, iz česar bi smeli sklepati da gre za profesionalno glasbeno odločitev. Do te pa je potrebnih še kar nekaj ali precej let, odvisno od vzpona v naslednjih treh letih. Problematična so leta vzgoje, ki ne sme biti vsiljena ali pokroviteljska, ampak samosvoja, preizkušena vsak dan pri sebi in v svoji notranjosti ter tišini.
Eva Marija Brlek
V Sloveniji je velik problem vzgoje otrok v umetniških poklicih, če so v istih še starši ali še drugi sorodniki. Biti boljši kot oče ali mati je geslo, pod katerim marsikdo klone, pa ne da bi bil slab. Nekaj let vztraja, zatem pa želi po svoje. Bistvo je v genih in intimi, resničnem doživljanju glasbe, ljubezen do nje, za kar pa je pri inštrumentih potrebna vsakodnevna večurna vaja. To se sčasoma spremeni v osamo, če ni napredka, vzgoje in predvsem nastopov, ki pomenijo največji izziv.
Eva Marija Brlek je hči Darka Brleka, kar bi lahko pomenilo marsikaj, a so zahteve kvečjemu še večje. Na odru je sama.
To je bistvo vsega pri mladih; za vse si na koncu sam, a moraš biti močan.
Mlada violončelistka si je za svoj nastop izbrala Camilla Saint – Saënsa, in sicer tretji stavek Tempo primo (molto allegro) iz Koncerta za violončelo in orkester št. 1 v a – molu, op. 33. Klavior začne solo, violončelo pa nadaljuje zelo odločno in hitro, potem se umiri in postane melodija bolj spevna. Opazno je, da bi bila potrebna še večja tehnična virttuoznost, z njo pa doživljajska samozavest in globina izraza. Zadnji del stavka je bil globlji in z lepšin tonom.
Seveda je za mlado violončelistko z opaženimi znanimi obrazi v dvorani na delu tudi trema, občutki velikih pričakovanj, pa tudi kritičnih misli in spremljanja nastopa. Tu ni popustov. Ampak svoje ljudi so imeli tudi nekateri drugi mladi solisti. Rezultat študija se bo pokazal v prihodnje, vsaj do konca srednje šole, potem pa odločitev, kam v svet.
Tu lahko pomislim na Ivana Cankarja in Franceta Prešerna, ko sta odšla v svet, na Dunaj pa v izjemno težkih okoliščinah zatem Marij Kogoj. Sla po uspehu je bila njihova najgloblja bit. Pa Savani, Vesnani, Anton Ažbe, Oton Župančič…
Eva Marija Brlek je na poti glasbenega napredovanja lahko tudi ob globokem spoznavanju glasbene in nasploh zgodovine umetnosti v Evropi in s Slovenci v njej.
Tijana Pavlović
Kot tretja je nastopila Tijana Pavlović iz Srbije. Izbrala si je Fantazijski skladbi, op. 73, Roberta Schumanna: I. Zart und mit Ausdruck in II. Lebhaft, leicht. Igrala je spevno, močno, mehko, pevsko, ima talent, a je še vedno igrala po notah.
Antea Čvorak
Četrta je bila na odru Antea Čvorak iz Hrvaške. Izbrala si je Koncert za violončelo in orkester v e- molu, op. 85 Edwarda Elgarja: I. Adagio – Moderato, II. Lento Allegro molto. Njena igra je bila polna, občutena, odločna opazen je bil občuten dialog s klavirjem, skoraj dramatičen. V drugem hitrem stavku je bilo precej dvojemk, a je igrala lahkotno, spevno, zrelo, vse do skupaj s klavirjem mirnega konca.
Dragoš Tamburić
Dragoš Tamburić je prišel iz Srbije. Razumljivo je, da mu je blizu Peter Iljič Čajkovski. Izbral je Pezzo capriccioso v h – molu, op. 62. Igral je na pamet. Njegova interpretacija je bila doživeta, močna klavirska spremljava, stil pa je bližji romantiki. Za njegovo igro je značilna čistost in samozavest, širok izraz, na koncu pa hitrost in prepričljivost.
Miloš Stosiek
Iz Avstrije je prišel Miloš Stosiek. Izbral je odličnega skladatelja, ki je pisal za violončelo. To je Dmitrij Šostakovič. Zaigral je prvi stavek I. Allegro non troppo iz Sonate za violončelo in klavir, op. 40. Tudi on je igral po notah, tako da je bilo zelo opazno, kdo bolje zna in ne rabi not. Tudi zanj je značilna samozavest, dober dialog s klavirjem, različna dramatična mesta, a tudi meditacija. Pomislil sem celo na filozofijo, kar pa pomeni družbeno dimenzijo in morda občutja temine sveta.
Dora Kuleš
Naslednji in zadnji nastopajoči sta bili iz Hrvaške, ki je na tem mojstrskem tečaju dominirala skupaj s Srbijo. Obe sta si izbrali Sergeja Prokofjeva in njegovo Sonato za violončelo in klavir v C – duru.
Nina Lucia Perina
Koncert sta zaključili violončelistki Dora Kuleš in Nina Lucia Perina tako, da je prva zaigrala prvi stavek, druga pa nadaljevala z drugim in tretjim stavkom omenjene sonate, a tega iz programa ni bilo razvidno.
Prokofjev je bil mojster v oblikovanje glasbene snovi. Prvi stavek je daljši, precej dramatičen in zahteva veliko koncentracijo, ki je malo popustila, verjetno zaradi premajhnega znanja celote in gledanja v note. Podobno je bilo z drugo solistko, ki je pokazala nekaj več zrelosti, kontrastov spričo dveh stavkov, tako da je bilo več globokega doživetja.
Zadnji del je predstavljal skupni nastop ansambla violončel s svojim profesorjem in z izvedbama Ivana Badurina z Vilo Moja in Giovannija Sollima z Marcia.
Marijan Zlobec