KRITIK.si

Na 74. Ljubljana Festivalu se nadaljuje tradicija nastopanja slovenskih glasbenikov, ki profesionalno delujejo v tujini, bodisi kot člani svetovnih orkestrov, ali pa so k sodelovanju povabili še svoje kolege in prijatelje, s katerimi prav tako ustvarjajo na skupnih koncertih. Med njimi je doma najbolj znan prvi hornist Berlinskih filharmonikov Andrej Žust, ki glasbenike povezuje.

Matic Kuder

Koncert bo 12. avgusta ob 20. uri v Križevniški cerkvi in nosi naslov Berlinski nonet.

Zasedbo sestavljajo glasbeniki z bogatimi izkušnjami, pri čemer je večina dejavna v Berlinskih filharmonikih. Marlene Ito (violina) se je izobrazila v Avstraliji in Nemčiji, kjer je sedaj voditeljica drugih violin v Berlinskih filharmonikih in komorna glasbenica ter predavateljica. Joaquín Riquelme García (viola) je študiral v Madridu in Berlinu, deluje med Berlinskimi filharmoniki, Jaka Stadler (violončelo) deluje kot solist in orkestrski glasbenik, član BRSO, Todor Marković (kontrabas) pa je kontrabasist Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia – NDR Radiophilharmonie.

Ob njih nastopajo Christoph Hartmann (oboa), pedagog in ustanovitelj festivala Landsberger Sommermusiken, Brina Kafol Žust (flavta), dejavna v simfoničnih in komornih zasedbah, Matic Kuder (klarinet), nekdanji član Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja, sedaj med Berlinskimi filharmoniki, Luka Mitev (fagot), član Karajanove akademije, ter Andrej Žust (rog), dobitnik več domačih in mednarodnih nagrad, prvi hornist Berlinskih filharmonikov.

Todor Marković

Program: Gioachino Rossini, Uroš Krek, Franz Schubert, Veronika Reutz Drobnić, Louise Farrenc.

Duet za violončelo in kontrabas Gioachina Rossinija je nastal leta 1824 in razkriva skladateljevo manj znano, komorno plat. Episodi concertanti Uroša Kreka sodijo v njegovo zrelo obdobje, v katerem združuje zgoščeno glasbeno pripoved iz kratkih motivov z ljudskimi motivi. Franz Schubert je začel pisati svoj Godalni trio v B-duru leta 1816, vendar je dokončal samo prva dva stavka. Hrvaška skladateljica Veronika Reutz Drobnić je noviteto Igre mora i Osora napisala za Berlinski nonet.

Nonet v Es-duru Louise Farrenc iz leta 1849 je delo, s katerim se je v času svojega življenja najbolj uveljavila. Nastal je v obdobju njenega zrelega ustvarjanja in razkriva jasno oblikovno zasnovo ter premišljeno razmerje med pihali in godali. Obsežnejše delo bo izvedeno kot edino v drugem delu koncerta.