Na 74. Ljubljana Festival se vrača legendarna pianistka Martha Argerich. Menda je že sinoči prispela v Ljubljano in ima danes vajo pred jutrišnjim koncertom v razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Nastopila bo s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije pod dirigentskim vodstvom Charlesa Dutoita.
Charles Dutoit in Darko Brlek na tiskovni konferenci, foto Marijan Zlobec
Charles Dutoit 7. oktobra praznuje devetdesetletnico, Martha Argerich pa je 5. junija obhajala petinosemdesetletnico. Praznovala jo je s koncertno turnejo po Nemčiji.
Dva taka jubileja sta svetovna glasbena, pa tudi čisto človeška rariteta. V umetnosti so sicer znani visoki jubileji, kot jih doživljamo tudi na koncertih Ljubljana Festivala. So simbolj življenjske sposobnosti, optimizma, dosežkov, uspehov, premagovanja vseh preprek in zmagovitosti ter odgovornosti pred javnostjo.
Martha Argerich, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Charles Dutoit je na tiskovni konferenci lepo povedal, da ga drži v polni kondiciji življenjski optimizem in neizmerna ljubezen ter predanost glasbi in umetnosti. Seveda pa odgovornost do vsega, kar že 70 in še več let počne.
Pianistka, katere pot se je začela pri treh letih z drzno otroško stavo v vrtcu, danes velja za neulovljiv simbol izrazne svobode in neustrašne virtuoznosti. Ker se zaradi občutka osamljenosti na odru že desetletja izogiba samostojnim recitalom, njeni nastopi z orkestri ostajajo dragocena in redka priložnost za doživetje njene neukrotljive umetnosti.
Charles Dutoit, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Martha Argerich je prejšnji mesec praznovala izjemno redko pianistično petinosemdesetletno v koncertni formi, ki jo je že ali jo še bo popeljala na mnoge koncertne odre in med občinstvo, ki ga že pozna in se med njim dobro ali celo odlično počuti. Ljubljana je pristala med temi glasbenimi središči. O svojih počutjih na koncertnih odrih seveda odloča le sama. Ljubljano ima rada, čeprav izrecno tega ne pripoveduje.
Martha Argerich je srečno zunaj vseh zunanjepolitičnih peripetij; živi v Švici, tekoče govori doma in s kolegi, na primer z dirigentom Charlesom Dutoitom v francoščini, pa italijanščini, rojstni španščini, angleščini… Ima izjemen osebnostni barometer, s katerim detektira ljudi in se odziva nanje. Če ji je kakšno vprašanje zanimivo, se rada razgovori in pove kar ve. Kakih presežnih besed ne uporablja, kaj šele samohvalnih. Opazno pa je, da ima na koncertih na desni strani neko tanko, verjetno tekstilno vrvico kot zapestnico. Moram jo vprašati, zakaj in kaj ji pomeni.
Charlesa Dutoita z ženo sinoči v Ljubljani, foto Festival Ljubljana/Darja Štravs Tisu
Da se je Ljubljana uvrstila med elito koncertnih odrov, kjer nastopa, je velik prispevek slavnega dirigenta Charlesa Dutoita, ki je bil nekdaj njen mož, zdaj pa sta glasbena sodelavca, ko dirigenta spremlja njegova žena, a se z Martho že zelo dobro poznajo in sodelujejo.
S koncertnim mojstrom Slovenske filharmonije Miranom Kolblom je Martha Argerich poklepetala že zunaj CD, foto Marijan Zlobec
O Marthi Argerich nikoli ne bo znano vse, kar bi javnost morda rada izvedela, a bolj zato, ker je njeno življenje tako dinamično, pestro, slikovito, umetniško sodelujoče, da ne omenjamo intime, ki pa naj tu ostane zasebna. Za nas je vrhunska umetnica in svetovna pianistka. Že kot umetnice je ne moremo spoznati v celoti, na primer kako si sama izbira koncerte, kako z intuicijo določa program, tako da ga na koncu krči in mnogi klavirski koncerti odpadejo, ker jih v določenih trenutkih ne občuti dovolj intimno, čeprav jih seveda odlično pozna in zna ter jih je pogosto igrala.
Charles Dutoit razlaga bolj redko izvajan ves cikel Ottorina Respighija
Program koncerta na 74. Ljubljanba Festivalu je na tiskovni konferenci na Pergoli v Križankah predstavil sam dirigent večera Charles Dutoit. Zanimiva je bila njegova razlaga ne le vsebine, ampak tudi strukture orkestra, na primer bogatih tolkal, češ da jih skladatelj uporablja kar deset.
Programski izbor večera slavi barvitost evropskega juga, od uverture Rimski karneval Hectorja Berlioza do Koncerta za klavir in orkester v G-duru Maurica Ravela, prežetega z vplivi jazza in baskovskih ritmov.
V drugem delu bo zazvenel bleščeč rimski triptih Ottorina Respighija, v katerem skladatelj skozi mojstrovine Rimski vodnjaki, Rimski prazniki in Rimske pinije slika utrip večnega mesta, od intimnih jutranjih fontan do veličastnih antičnih slavij.
Marijan Zlobec