Založba ZRC ima, kot smo že omenili, celo vrsto zbirk. Med njimi je zelo priljubljena Umetnine v žepu, ki je na zadnji tiskovni konferenci dočakala že 29. knjižico. Njen naslov je Trg pred sodno palačo. Napisal jo je umetnostni zgodovinar Franci Lazarini.
Spomenik na stari razglednici
Franci Lazarini v žepni knjigi s poglobljenim pregledom zgodovine, arhitekture in urbanističnega pomena predstavlja trg pred ljubljanskim sodiščem, danes znan kot Miklošičev park. Avtor se pri tem osredotoča na ključno vlogo arhitekta in urbanista Maksa Fabianija (1865–1962) pri načrtovanju trga po ljubljanskem velikonočnem potresu leta 1895.
Spomenik na stari razglednici
Ob tem so predstavljene tudi posamezne stavbe, ki obdajajo trg, ter njegov politični in simbolni kontekst, vključno s spomenikoma cesarju Francu Jožefu I. in zatem na istem mestu, a z drugo glavo Francu Miklošiču, ki pričata o procesu slovenske nacionalne emancipacije. Kljub kasnejšim spremembam, zasnova trga predstavlja enega ključnih primerov Fabianijevega vizionarskega urbanizma in enega osrednjih simbolov secesijske Ljubljane.
Naslovnica
Knjigo je predstavil sam avtor. Dotaknil se je zgodovine parka, pa tudi okoliških zgradb, med njimi posebej Doma sindikatov arhitekta Eda Mihevca iz leta 1961, češ da so bili očitki, da je hiša previsoka, kar pa se danes morda niti ne zdi, saj bolj gledamo na park s sodno palačo in na okoliške secesijske hiše. Arhitekte in podobo teh hiš Lazarini posebej predstavi in jih postavlja v kontekst celotnega parka.
Kleinmayr – Bambergova hiša
To so npr. Krisperjeva hiša Maksa Fabianija iz leta 1901, Regalijeva hiša Franca Bernekerja iz leta 1906, Kleinmayr – Bambergova hiša Maksa Fabianija iz leta 1907, Vzajemna posojilnica Františka Krasnyja iz leta 1922, Deghenghijeva hiša iz leta 1904 Viljema Trea, Pogačnikova hiša iz leta 1902 Cirila Metoda Kocha, Čudnova in Pirčeva hiša iz let 1905 – 1906 menda neznanega arhitekta (?).
Južni trg je v arhitekturnih načrtih oblikoval Jože Plečnik, ki pa ni bil uresničen.
Lazarini je orisal tudi nastanek samega spomenika Francu Jožefu I. in njegovo kasnejšo spremembo tako, da so mu enostavno glavo odstranili in na njegovo mesto postavili glavo enega največjih slavistov in primerjalnih jezikoslovcev, rektorja Dunajske univerze Franca Miklošiča.
Prvi kip je zasnoval Svetoslav Peruzzi, drugega pa Tine Kos, ki je Miklošičevo glavo postavil na Peruzzijev podstavek. Ostal pa je še Peruzzijev kiparski relief na hrbtni strani spomenika.
Knjižica ima bogato slikovni dokumentacijo, največ s pomočjo starih razglednic Ljubljane, pa tudi fotografij in načrtov.
Knjiga je posvečena 160. obletnici rojstva Maksa Fabianija.
Založnik knjižice je Založba ZRC, izdajatelj pa Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta.
Marijan Zlobec