Cankarjeva založba stopa v poletje z izidom dveh knjižnih novosti in treh težko pričakovanih ponatisov. Od novosti sta tu kultni feministični manifest Teorija King Kong francoske pisateljice Virginie Despentes in Problem treh teles, prvi roman svetovno uspešne znanstvenofantastične trilogije kitajskega pisatelja Liuja Cixina. V novih izdajah se vračajo dolgo razprodani romani Skrivna zgodovina Donne Tartt, Pripeljite obtoženca, drugi del kultne trilogije o Thomasu Cromwellu pisateljice Hilary Mantel, in kultna trilogija Temelji Isaaca Asimova.
Naslovnica slovenske izdaje
Teorija King Kong, ki je izšla leta 2006, je feministični manifest francoske pisateljice Virginie Despentes, znane po provokativnem in neposrednem slogu. Delo sodi med ključna besedila sodobnega feminizma in predstavlja pomemben mejnik angažirane literature. Despentes izhaja na podlagi lastnih življenjskih izkušenj – med drugim izkušenj s prostitucijo in spolnim nasiljem – razkriva in kritično osvetli patriarhalne družbene strukture.
Knjiga postavlja pod vprašaj ustaljene predstave o spolu in zagovarja družbo, v kateri spolne vloge ne določajo posameznikovega mesta in možnosti in je zaradi prepleta avtobiografije in družbene teorije izjemno izvirna. Despentes brez zadržkov odpira teme, ki so pogosto potisnjene na rob javne razprave, kot so spolnost, prostitucija, razredno poreklo in družbena neenakost.
Teorija King Kong je mnogo več kot esej – je poziv k družbeni spremembi. Despentes ostro kritizira neenakosti med spoloma in oriše drzno vizijo družbe, osvobojene tradicionalnih omejitev in stereotipov. Posebej prepričljiva je njena analiza kapitalizma in njegove vloge pri ohranjanju podrejenega položaja žensk.
Virginie Despentes, foto Wikipedija
Avtorica svoje teze utemeljuje z lastno življenjsko izkušnjo. Izkušnje nasilja, prostitucije in družbene marginalizacije postanejo izhodišče za širši razmislek o položaju žensk v sodobni družbi. Prav zato je besedilo hkrati intimno in univerzalno ter nagovarja tudi bralce, ki se sicer ne opredeljujejo za feministično misel.
»Bi si želela biti moški?« se Despentes vpraša proti koncu knjige. »Boljša sem od tega,« si odgovori. Ta odgovor, povsem v skladu z njeno celotno držo, pove zelo veliko: ni ženska, ki bi si želela moške moči. Nasprotno, izpodbija predstavo, da bi si ženske sploh želele biti karkoli drugega kot to, kar so.
»Da bi hotela biti moški?« se Despentes vpraša proti koncu knjige. »To mi je pod častjo,« si odgovori. Ta odgovor, povsem v skladu z njeno celotno držo, pove zelo veliko: ni ženska, ki bi si želela moške moči. Nasprotno, izpodbija predstavo, da bi si ženske sploh želele biti karkoli drugega kot to, kar so.
Prevajalka Jedrt Maležič o knjigi: »Virginie Despentes je po mojem s Teorijo King Kong leta 2006 napisala feministični manifest za novo stoletje, ne da bi mu rekla feministični ali manifest, celo otepa se teh oznak. Že na samem začetku nagovori ženske brez glasu, ki navadno niso nagovorjene. Načenja teme spolnega dela, nestrpnosti, posilstva, patriarhalne tradicije in njenih posledic, nikakor pa ne beži ali se izmika niti pred kočljivimi vprašanji seksualnosti, binarnosti, spolnega nasilja. V svojem razpiranju ranljivosti in obenem besni težnji k poštenju je izjemno sveža, prostodušna in hkrati razmišljujoča. Tako si bralec_ka ne more kaj, da se ne bi vživel v tematike, ki jih Despentes kot pisateljica približa sleherniku_ci in vabi k jasnemu pozicioniranju – pravzaprav ga neumorno terja.«
Virginie Despentes (rojena leta 1969) je francoska pisateljica, esejistka in režiserka, ena najvplivnejših sodobnih francoskih avtoric. Mednarodno prepoznavnost je dosegla z romanom Baise-moi (1993), ki je zaradi neizprosnega prikaza nasilja, spolnosti in družbene izključenosti sprožil burne odzive. V svojem pisanju se posveča vprašanjem spola, seksualnosti, razrednih razlik in družbenih razmerij moči ter brez olepševanja piše o temah, ki so pogosto potisnjene na rob javne razprave.
Feministka
Njena knjiga Teorija King Kong (2006) velja za eno ključnih del sodobne feministične misli, z romaneskno trilogijo Vernon Subutex pa se je dokončno uveljavila kot ena najpomembnejših francoskih pisateljic svojega časa; obe je v slovenščino izvrstno prevedla Jedrt Maležič.
Iz tujih predstavitev
Na biopolitično analizo žensk, ki jim je bila vloga matere dodeljena kot naravnemu in fiziološkemu principu, po katerem so bile ustvarjene, odgovarja: »Vlaganje v mater vseh vrlin pomeni pripravo kolektivnega telesa na fašistično regresijo. Moč, ki jo podeljuje bolna država, je nujno sumljiva.« Moški uveljavljajo svojo prevlado nad ženskami, ki nato vse bolj zahtevajo pravico, da so nekaj drugega kot matere, in dokazujejo svojo sposobnost izpolnjevanja vlog, ki so do sedaj – po pravici – pripadale izključno moškemu vesolju, na delovnem mestu, v kulturi in družbi.
Virginie Despentes
Ta odnos se po standardih moške antropološke interpretacije z moško in moško prevladujočo abecedo šteje za nepredstavljivega. Ta podoba pa bi bila odstranjena iz reprezentativne podobe moških. »Pripisovanje moškosti ženskemu telesu je prav tako pohabljajoče kot tradicionalno.« Če so moški dobili nalogo, da dokažejo svojo moškost, pokažejo pogum, tudi ko jim primanjkuje volje, in cenijo moč ne glede na značajske lastnosti, kaj potem sestavlja moškost? Kako se ta izraz konkretno prevaja? “Utišanje občutljivosti, sram zaradi nežnosti in ranljivosti. Utišanje čutnosti.” (Delček iz Lucia Libri)
Naslovnica slovenskega prevoda
Leta 1967, sredi kitajske kulturne revolucije, mlada astrofizičarka Ye Wenjie nemočno opazuje, kako rdečegardisti do smrti pretepejo njenega očeta. Travmatični dogodek usodno zaznamuje njeno življenje, posledice njenih poznejših odločitev pa bodo segle veliko dlje od usode posameznice – vplivale bodo na prihodnost celotnega človeštva.
Štirideset let pozneje pekinška policija preiskuje niz skrivnostnih samomorov uglednih znanstvenikov. Med preiskavo se strokovnjak za nanotehnologijo Wang Miao infiltrira v skrivnostno združenje raziskovalcev, njegova pot pa ga pripelje do skrivnostne virtualne igre. Svet, v katerem nepredvidljivo gibanje treh sonc določa usodo civilizacij, se izkaže za mnogo več kot le miselni eksperiment – odpira vrata enemu najbolj osupljivih znanstvenofantastičnih zapletov sodobne književnosti.
Liu Cixin, foto Wikipedija
Problem treh teles je prvi roman trilogije Sled Zemljine preteklosti, enega najpomembnejših in najvplivnejših znanstvenofantastičnih del 21. stoletja. Liu Cixin v njem prepleta zgodovino, fiziko, filozofijo in kozmologijo ter zastavlja vprašanja o prihodnosti človeštva, znanstvenem napredku in prvem stiku z nezemeljsko civilizacijo. Roman je prejel izjemen mednarodni odziv, sprožil svetovni založniški fenomen in kitajsko znanstveno fantastiko postavil v središče svetovne literarne scene.
Nagrada Hugo
Delo je navdihnilo tudi odmevno televizijsko serijo, ki sta jo za Netflix ustvarila David Benioff in D. B. Weiss, avtorja serije Igra prestolov. Serija je roman približala milijonom gledalcev po vsem svetu in še povečala zanimanje za izvirno knjižno trilogijo.
Roman je iz prevedla Natalija Toplišek Jejčič, neposredno iz kitajščine, a je upoštevala spremembe, ki jih je z avtorjevim dovoljenjem vnesel prevajalec v angleščino.
Liu Cixin, foto Henry Soderlund
Liu Cixin (1963) je kitajski pisatelj in računalniški inženir. Za roman Problem treh teles je kot prvi azijski avtor prejel prestižno nagrado Hugo za najboljši roman, danes pa velja za enega najvplivnejših sodobnih piscev znanstvene fantastike.
Naslovnica slovenskega prevoda
Trilogija Temelji Isaaca Asimova velja za eno najvplivnejših del znanstvene fantastike 20. stoletja. Posebna je že po svoji zgradbi: ne gre za klasičen roman z enotno zgodbo in junaki, temveč za niz med seboj povezanih zgodb, ki spremljajo skoraj petsto let zgodovine. Nekateri liki se pojavijo samo enkrat, drugi večkrat, ponekod so osrednji junaki, drugod spet na obrobju.
Asimov je v Temeljih, ki jih v slovenščini beremo v prevodu Igorja Harba, uresničil eno najambicioznejših zamisli v znanstveni fantastiki: opisuje delovanje človeške civilizacije, razširjene čez celotno galaksijo, in razišče, po katerih zakonitostih nastajajo, cvetijo in propadajo velike civilizacije. Čeprav zgodba vključuje vesoljske ladje in medzvezdna potovanja, je njen pravi poudarek na politiki, zgodovini, družbenih procesih in dolgoročnih spremembah, ne na bitkah in akciji.
Dogajanje je postavljeno v Galaktično cesarstvo, ki obsega milijone naseljenih planetov. Na videz je na vrhuncu svoje moči, njegovo središče pa je prestolni planet Trantor. Toda prav v trenutku največjega sijaja se začnejo kazati znaki neizogibnega propada. Asimov je pri tem črpal navdih iz zgodovine Rimskega cesarstva. Trantor je očitna vzporednica Rimu – prestolnica, ki sama skoraj ničesar ne proizvaja, temveč upravlja imperij prek zakonov, birokracije in upravnega aparata, medtem ko jo z vsem potrebnim oskrbujejo drugi planeti. Na nastanek romana je pomembno vplivalo tudi Asimovovo branje zgodovinskih del o propadu Rimskega cesarstva.
Ena najbolj izvirnih idej trilogije je izmišljena znanstvena disciplina psihozgodovina, ki združuje matematiko, sociologijo in zgodovino. Njen utemeljitelj Hari Seldon izhaja iz predpostavke, da ravnanja posameznika ni mogoče zanesljivo napovedati, podobno kot ni mogoče natančno napovedati gibanja posameznega delca. Vedenje nepredstavljivo velikih množic ljudi pa je mogoče opisati s statističnimi zakonitostmi. Na podlagi teh izračunov Seldon napove neizbežni propad Galaktičnega cesarstva, ki mu bo sledilo trideset tisoč let barbarstva. Tega propada ni mogoče preprečiti, obdobje kaosa pa je mogoče skrajšati na približno tisoč let.
Isaac Asimov
Prav ta zamisel daje trilogiji njeno filozofsko razsežnost. Zgodba odpira vprašanja o razmerju med zgodovinsko nujnostjo in svobodno voljo: ali zgodovino določajo neizprosni zakoni ali pa jo lahko posamezniki vendarle spremenijo? Čeprav psihozgodovina nakazuje prihodnost, Asimov pokaže, da se zgodovina nikoli ne odvija povsem po načrtu.
Isaac Asimov je eden od utemeljiteljev moderne znanstvene fantastike. Poleg Temeljev je zaslovel z zgodbami o robotih, njegov vpliv pa sega daleč onkraj lastnega opusa. Frank Herbert je Peščeni planet zasnoval tudi kot idejni odziv na Temelje, odmeve Asimovovih zamisli pa lahko najdemo v delih, kot so Vojna zvezd, Matrica in številna druga dela sodobne znanstvene fantastike.
Donna Tartt
Skrivna zgodovina je kultni prvenec ameriške pisateljice Donne Tartt, ki je ob izidu leta 1992 čez noč postal mednarodna uspešnica in eden najvplivnejših romanov svoje generacije. Skrivna zgodovina po več kot tridesetih letih od izida zaradi velike priljubljenosti na družbenih omrežjih (predvsem BookToku in Bookstagramu) doživlja izjemen preporod med mlajšimi bralci in je postala ena najbolj branih sodobnih klasik.
Izvirnik
Zgodba se začne tam, kjer se večina kriminalk konča – z umorom. Skupina študentov elitnega kolidža v Vermontu ubije enega od svojih prijateljev, nato pa se roman vrača na začetek in razkriva, kako je prišlo do zločina. V ospredju ni vprašanje, kdo je morilec, temveč zakaj. Donna Tartt skozi pripoved o majhni skupini študentov klasičnih jezikov mojstrsko raziskuje obsedenost z lepoto, znanjem in elitizem ter tanko mejo med intelektualnim idealizmom in moralnim razkrojem. Vzdušje romana zaznamujejo napetost, temačnost in prefinjen slog, zaradi katerih Skrivna zgodovina že več kot tri desetletja navdušuje nove generacije bralcev.
Donna Tartt, foto Britanica
Roman velja za enega ključnih predstavnikov t. i. dark academia, literarnega in kulturnega fenomena, ki črpa navdih iz sveta univerz, klasične izobrazbe in estetskega idealizma, prepletenega z obsesijo, skrivnostmi in zločinom. Njegov vpliv na sodobno književnost in popularno kulturo ostaja izjemen.
V slovenskem prevodu je Skrivna zgodovina prvič izšla pri Cankarjevi založbi v zbirki Moderni klasiki. Ker je bila knjiga že dlje časa razprodana, zdaj prihaja med bralce v dolgo pričakovani žepni izdaji, ki bo enemu najpomembnejših romanov sodobne ameriške književnosti znova omogočila pot do novih in starih bralcev.
Slovenski prevod
Donna Tartt je ameriška pisateljica, ena najbolj prepoznavnih sodobnih avtoric, znana po izbrušenem slogu in izjemno premišljeni gradnji romanov. Čeprav je v več kot treh desetletjih objavila le tri romane – Skrivna zgodovina (1992), Prijateljček (2002) in Lišček (2013) –, je izid vsake njene knjige izjemen literarni dogodek.
Lišček
Za roman Lišček je leta 2014 prejela Pulitzerjevo nagrado. Njen prvenec Skrivna zgodovina ostaja kultni roman, ki je zaznamoval več generacij bralcev in velja za eno temeljnih del sodobne ameriške književnosti.
Donna Tartt
Po več kot tridesetih letih od izida zaradi velike priljubljenosti na družbenih omrežjih (predvsem BookToku in Bookstagramu) doživlja izjemen preporod med mlajšimi bralci in je postala ena najbolj branih sodobnih klasik. V začetku naslednjega leta se obeta izid slovenskega prevoda romana Prijateljček, pod katerega se podpisuje Dušanka Zabukovec.
Drugi roman v trilogiji o življenju Thomasa Cromwella je prepričljiva in razburljiva zgodba o dogajanju na angleškem dvoru in v Angliji šestnajstega stoletja. Pisateljica Hilary Mantel je zanj, tako kot za prvi del Wolf Hall, pobrala vse možne nagrade, tudi bookerja.
Hilary Mantel, foto Wikipedija
Thomas Cromwell se je kljub svojemu skromnemu poreklu s pametjo, iznajdljivostjo in pretkanostjo prebil na dvor Henrika VIII., do številnih položajev v njegovi vladi in vse večjega bogastva. A vse to ima seveda svojo ceno. Kralj se je po spontanem splavu naveličal druge žene, ponosne Anne Boleyn, in vrgel oko na tiho Jan Seymour – in njegova desna roka mora zato, če želi to ostati, zlepa ali zgrda najti dokaze o kraljičini nezvestobi. Toda Cromwell ima ob tem še svoj, povsem zasebni motiv: dolgo pestovano maščevanje.
Drugi del trilogije se vrača v novi žepni izdaji, ki bo to izjemno literarno delo znova približala slovenskim bralcem.
Marijan Zlobec