Lavrinovo diplomo 2026 prejme Judit Reiman

Lavrinovo diplomo Društvo slovenskih književnih prevajalcev podeljuje že od leta 2003 za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Letošnja prejemnica Lavrinove diplome je priznana madžarska prevajalka in posrednica slovenske književnosti v madžarskem jeziku in kulturi Judit Reiman.

V imenu upravnega odbora DSKP je utemeljitev sestavila Marjanca Mihelič

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja, t. i. letih prihajajoče »slovenske pomladi«, se je Judit Reiman, predavateljica na Oddelku za polonistiko univerze ELTE v Budimpešti in slušateljica slovenskega lektorata na isti univerzi večkrat udeležila Seminarja slovenskega jezika in kulture v organizaciji Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Sprva zagotovo še ni vedela, da se bo s to »deželo«, njeno kulturo in ljudmi povezala za vse življenje, izmojstrila pa tudi v njenem jeziku.

Ponovni, z družbenim kontekstom spodbujeni zagon spoznavanja dveh sosednjih narodov, njuna intelektualna potenca in želja po odpiranju, so botrovali oživljenemu kulturnemu pretoku in prevajanju leposlovja, esejistike in humanistike. V tem žuborenju se je z izostrenim občutkom za jezik in prevajalskim posluhom hitro uveljavila tudi letošnja Lavrinova lavreatka Judit Reiman.

V njeni prevajalski delavnici so se pojavili prevodi esejev, odlomkov proznih del in pesmi takrat pri nas najbolj izrazitih in vznemirljivih, na Madžarskem pa domala neznanih avtorjev. Objavili so jih znani časopisi, revije in druga periodika, med drugim reviji Ef-lapok in Magyar Napló, eni prvih tiskanih izdaj nove opozicije, Jelenkor idr. Tako so kot apel k energičnosti in odkrivanju neznanega, a bližnjega, v madžarskem jeziku zaživeli prevodi esejev Draga Jančarja Terra incognita in Slovenski eksil ter novele iz zbirke Smrt pri Mariji Snežni, prevodi Šalamunove poezije, med drugim znamenite pesmi Neverni vnuk iz zbirke Balada za Metko Krašovec, ki »svari« bralca pred kinkanjem na vlaku med Benetkami in Dunajem, da ne bi spregledal »drobcene« pokrajine med potjo…

Judit Reiman se je namreč vključevanju književnosti te »drobcene« pokrajine v književne rubrike madžarskih literarnih revij in časopisov zavzeto posvečala tudi v devetdesetih letih. Izšlo je več blokov slovenske književnosti, ki jih je v celoti prevedla in uredila, napisala zanje tudi uvodne besede, prevedla je tudi nekaj besedil Aleša Debeljaka za madžarsko antologijo njegovih esejev v knjigi z naslovom Med domom in tujino ter prozno zbirko Pogled angela Draga Jančarja. Sredi devetdesetih je med drugim urejala srednjeevropsko rubriko pri enem osrednjih madžarskih časopisov za literaturo in kulturo Élet és irodalom.

Kot prevajalka je Judit Reiman sodelovala tudi pri več madžarskih antologijah, na primer pri prevajanju izbora slovenske esejistike Razbiti vrč, ki so jo zastopali avtorji kot Veno Taufer, Andrej Blatnik, Peter Vodopivec in Slavoj Žižek ter prevajanju proze sodobnih slovenskih pripovednikov in pripovednic v zbirki Prvi dan. V knjižnem izboru sodobne slovenske književnosti Nebesa v robidah (2018) je še z nekaterimi soprevajalci »postavila na ogled« tudi ustvarjalnost predstavnikov in predstavnic mlajše generacije.

Omeniti moramo tudi, da se Judit Reiman kot prevajalka dobro zaveda interpretativnega in ustvarjalnega mehanizma tega procesa. S poglobljenim poznavanjem obeh jezikov in kultur je z izjemnim občutkom poustvarjala in mojstrsko interpretirala tudi zahtevne prvine jezikovnozvrstno razplastenih besedil izvirnika, naj gre za pogovorni jezik, žargon ali sleng, pri čemer ni odveč omeniti, da sta si madžarski in slovenski jezik po sorodstveni strukturi zelo daleč. Na tem mestu je treba izpostaviti kratkoprozno zbirko Dobrodošli Vesne Lemaić in romane Menjave kož Andreja Blatnika, Čebelja družina Anje Mugerli ter romana Figa in Čefurji raus! (izid napovedan za 2026) Gorana Vojnovića.

Po zaslugi Judit Reiman so madžarski pesniki in pisatelji v Sloveniji postali redni gostje mednarodnih literarnih festivalov in omizij, med letoma 1992 in 2024 je bila tudi članica svetovalnega odbora Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Obenem pa so na njen predlog in posredništvo na Madžarskem gostovali številni slovenski ustvarjalci in ustvarjalke.

Zelo dejavna je tudi kot mentorica in predavateljica prevajanja. Od leta 2005 do leta 2013 je poučevala prevajanje in književno prevajanje na predavanjih in seminarjih na Oddelku za slavistiko Fakultete za humanistične študije Katoliške univerze Pázmány Péter v Budimpešti. Ledino, ne samo na tem oddelku, je zaorala s predmetom Slovenska kultura, ki ga je poučevala nekaj let, eno leto pa tudi slovenski jezik za začetnike. Dvakrat (leta 2024 in 2025) je predavala študentom madžarskega lektorata iz Ljubljane v sklopu prevajalske delavnice literarne hiše v Balatonfüredu na Madžarskem.

Letošnja lavreatka Judit Reiman je izjemna in vsestranska posrednica slovenske kulture na Madžarskem. S svojim razvejenim delovanjem na mnogih področjih, poglobljenim poznavanjem pomena različnih kulturnih tokov in kodov ter strukturnih posebnosti obeh jezikov, s poznavanjem kulturnih referenc in njenim prevajalskim angažmajem že 40 let daleč presega zgolj poklicno privrženost dejavnosti in je zato po mnenju upravnega odbora DSKP več kot zaslužena prejemnica Lavrinove diplome za leto 2026.

Marijan Zlobec