Letošnje osemdesetletnice znanih kulturnikov in umetnikov kažejo, kako se čas hitro odvija in bogate ustvarjalne izkušnje prenašajo iz roda v rod, iz sistema v sistem, iz enih znancev in prijateljev še na druge, mlajše, tako da nastaja žlahtna kontinuiteta, kot jo občutimo vsi starejši. Hkrati smo hvaležni vsem pred nami za svetal zgled in njihovo delo.
Pogovor je povezovala književna prevajalka in literarna zgodovinarka Seta Knop, vse fotografije Marijan Zlobec
Srečanje v dvorani DSP in DSKP je organiziralo Društvo slovenskih književnih prevajalcev, saj je bil jubilant Aleš Berger njihov dolgoletni član, predsednik in častni član.
Obložena miza
Aleš Berger je sinoči med predstavitvijo in pogovorom v dvorani Društva slovenskih književnih prevavalcev omenil kar mnoge znamenite Slovence, s katerimi je od študentskih let (Anton Ocvirk, Dušan Pirjevec) dalje sodeloval, ko je na primer iz rok Uroša Kraigherja prevzel urejanje Kondorja pri Mladinski knjigi, ali na povabilo Bojana Štiha začel prevajati za gledališče, potem še nadaljeval na povabilo Janeza Pipana.
Aleš Berger
Aleš Berger je napolnil dvorano, ki je z veseljem prisluhnilča vsemu, kar je pripovedoval in hkrati vsak po svoje podoživljal svojo pot, kot med občinstvom Milan Dekleva, ki pa prav danes praznuje svojih osemdeset let.
Ko dopolniš osemdeset let, imaš za sabo kalejdoskop srečevanja s tisoč in več ljudmi, večinoma ustvarjalci vseh generacij, sodelavci, direktorji, uredniki, soprevajalci, sopotniki na mnogih prireditvah, zapisanih in opisanih igralcih v kritikah gledaliških predstav, kot jih je Berger pisal o ljubljanski Drami SNG za Delo. Pri Radiu Ljubljana je bil urednik npr. Literarnega nokturna še v sedemdesetih letih…
Citat iz Cice v metroju na torti
Sinoči se je izkazalo, čeprav ni bilo izrecno poudarjeno, njegovo zaupanje v ustvarjanje na vseh področjih, ki se jih je loteval, zato se čisto na koncu ni mogel odločiti, s čim se je v slovenski kulturi najbolj zaznamoval. Na vprašanje je odgovoril, da bo to bolj jasno čez dvajset let.
Rezanje torte
Na začetku je omenil svoj študij francoščine(B) in primerjalne (takrat svetovne) književnosti (A) in diplome pri predstojniku oddelka dr. Antonu Ocvirku, pri katerem je izbral diplomsko nalogo Odmev francoskega nadrealizma pri Slovencih. Povedal je, da je imel Ocvirk razpisano serijo nalog kot odmev nekega pesnika ali pisatelja pri Slovencih. Tako je starejši Niko Grafenauer diplomiral z nalogo o odmevu Rilkeja pri Slovencih. Omenil je sodelovanje z Marjeto Vasič, pa tudi Jožetom Javorškom. Pri Liriki z Lojzetom Krakarjem.
Veliko je bilo govora o prevajanju, tako da bi bil en večer premalo za vse avtorje in knjige. Diplomsko nalogo je zatem spremenil v Literarni leksikon o nadrealizmu in dadaizmu. V seriji, kot je ni bilo ne prej in ne kasneje, čeprav je tem za leksikon še precej, a očitno ne avtorjev in še manj urednikov.
Torta čaka
Med proznimi prevodi je bila v pogovoru v ospredju Cica v metroju z uporabo slovenskih narečij, ki pa je bila hitro opažena in dobro sprejeta. Prav tako se je spomnil knjige Vaje v slogu.
Aleš Berger
V pogovoru so se spomnili kar znamenite antologije Noč bliskov kot antologije nadrealističnih besedil Luisa Aragona, Antonina Artauda, Andrea Bretona, Reneja Chara, Roberta Desnosa, Paula Eluarda, Benjamina Pereta, Philippa Soupaulta že iz leta 1974, ki pa je leta 2024 dočakala ponatis. Povedal je, da mu je za antologijo tri knjige posodil Jože Javoršek.
Iskrice na torti
O gledališču je bilo prav tako veliko pripovedovanja kot o prevajanju. Berger je imel nekako dva izziva: povabilo, kot rečeno Bojana Štiha in Janeza Pipana, pri čemer je Molière postajal osrednji avtor, saj je prevedel Improvizacijo v Versaillesu, Šolo za žene, Kritiko Šole za žene, nazadnje pa še Ljudomrznika.
Ob obloženi mizi
Poseben del večera je bil namenjen Bergerjevemu doživljanju Francije, zlasti Arlesa in Pariza, obiskovanju gledaliških predstav…
Presenečenje
Ni zamolčal dogodka, kot je bila kraja njegovega avtomobila iz zaklenjene garaže in odvratno vedenje policije, ko je krajo želel prijaviti. Očitno je šlo za sodelovanje varnostnikov z organiziranimi kriminalci (v Arlesu). Ni pa bil ukraden samo avto, ampak še vse v njem, med drugim rokopis literarnega prevoda v edinem izvodu, kar je posledično pomenilo delo od začetka ali znova.
Ritual
Prevajal je še druge dramatike, seveda Samuela Becketta, Georgesa Faydeauja, Alfreda de Musseta (Lorenzaccio)… Posebej se je razgovoril še o prevajanju iz španščine in učenju jezika pri dr. Irene Mislej, ki je prišla v Slovenijo iz Argentine.
Čakanje na jubilanta
Manj prostora je bilo za predstavitev Bergerjeve gledališke kritike in nasploh njegovega ocenjevanja predstav ali kriterijev, kaj šele vtisov o režiserjih in igralcih, čeprav je omenil npr. Dušana Jovanovića.
Jubilant prihaja
Prav tako je omenil še druge prevajalce, kot Milana Jesiha ali Marka Marinčiča. Izredno poučna pa je bila izkušnja, ko je kot urednik romanov Agathe Christie angažil vrsto prevajalcev in hitro ugotovil kvalitativne razlike med njimi.
Dobre volje
Najbolj aktualno je bilo vprašanje o uporabi umetne inteligence pri pisanju in prevajanju. Berger se je tu zdel zelo stvaren. Njegovo stališče je predvsem v tem, da mora biti vse pošteno, narejeno in povedano. Če nekdo piše s pomočjo umetne inteligence, mora to povedati.
Izkušnje v Franciji
Poklicnega prevajanja ne bo več, vsaj ne v dosedanjem smislu: iz nič ali iz knjig. Bo le še botično prevajanje ali botični prevajalci. Omenil pa je primer pisateljice, ki je v rekordnem času napisala pet svojih knjig: z uporabo umetne inteligence, in jih izdala v svoji založbi.
Proti koncu je jubilant nazdravil
Pri ustvarjanju z umetno inteligenco bo vse gladko tekoče, a enoplastno. Bo pa takega ustvarjanja vedno več.
Na vprašanje, kot kaj je bil najboljši, pa ni odgovoril.
O svoji službi na Mladinski knjigi je rekel, da je bila to srečna služba, ker je založba ves čas delovala, sam pa je od tam leta 2008 odšel v pokoj.
Kot pa veste, se v pokoju največ dela kar se hoče in tako je nastalo še ducat njegovih knjig.
Marijan Zlobec