Na povabilo Cankarjevega doma in Mladinske knjige v Ljubljano prihaja angleška avtorica albanskega rodu Lea Ypi, profesorica, predavateljica in avtorica številnih esejističnih knjig ter avtofikcijskih romanov Svobodna in Pokončna, ki sta v prevodu Sande Šukarov izšla pri Mladinski knjigi.
Lea Ypi
Mladinska knjiga vabi v ponedeljek, 25. maja, ob 11. uri v knjigarno Konzorcij na predstavitev knjižnih novosti Mladinske knjige, ki se je bo udeležila tudi Lea Ypi. Urednica Darja Marinšek bo s prevajalci Janino Kos, Domnom Kavčičem in Jerco Kos spregovorila o treh novih romanih: Čuvar njene skrivnosti (Jean-Baptist Andrea), Mesto in njegovo negotovo obzidje (Haruki Murakami) in Moji prijatelji (Fredrik Backman). V drugem delu novinarske konference bo v pogovoru z Leo Ypi predstavila Pokončno, avtoričin novi roman o razkoraku med zgodovinskim in osebnim spominom.
Istega dne ob 19. uri bo v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma srečanje iz cikla Kritični kabaret: z avtorico se bo pogovarjal hrvaški filozof Srećko Horvat.
V torek, 26. maja, bo Ypi obiskala Univerzo na Primorskem in se srečala s študenti antropologije, zgodovine in medijskih študijev: pogovor, ki bo ob 11 uri v koprski Armeriji, bo vodil doc. dr Jurij Hadalin.
Istega dne, na predvečer otvoritve letošnjega Foruma Tomizza, bo Ypi kot častna gostja nastopila v koprski Pretorski palači. Pogovor z njo ob 19. uri bo vodila književna prevajalka in jungovska analitičarka Breda Biščak.
Pokončna
Izhodišče romana je črno-bela slika mladega para, zleknjenega pred luksuznim hotelom, ki se smehljata v fotoaparat. Na fotografiji sta Leman in Aslan Ypi na poročnem potovanju v italijanskih Alpah leta 1941. Ko fotografija zakroži na družbenih omrežjih in sproži plaz obtožb o fašističnih kolaborantih, se Lea Ypi odloči, da bo raziskala ozadje zgodbe. V želji, da bi družino oprala krivde, obenem pa se prepričala, kdo je bila v resnici njena babica, obišče arhive albanske tajne policije in začne stikati po preteklosti. Pred bralcem se razgrne vznemirljiva zgodba, ki sega od razpada otomanske aristokracije, prek nastanka sodobne Grčije in Albanije, vse do svetovne finančne krize, razmaha vojne in vzpona komunizma na Balkanu. Lea Ypi, ki je v mednarodni uspešnici Svobodna ovekovečila svoje spomine na odraščanje v času albanske tranzicije, v novi knjigi obravnava vprašanja zgodovinske resnice, osebne identitete in moralne odgovornosti ter pomena dostojanstva v svetu, kjer zgodovino pišejo zmagovalci.
Prevajalka Sandra Šukarov o knjigi:
»Lea Ypi se v romanu Pokončna vrača na krhko stičišče zgodovine in spomina ter prikazuje življenja, ujeta v vrtince velikih zgodovinskih sprememb in naraščajočih ideologij. Ne razgrinja nam le zgodbe o nadzoru in politični represiji, temveč prinaša predvsem globok globoko človeško premišljevanje o tem, kaj pomeni ohraniti dostojanstvo v času, ko ga okoliščine nenehno spodkopavajo. Knjiga ne ponuja preprostih moralnih odgovorov. Dostojanstvo tu ni veličastno ali junaško, temveč se kaže v tihem kljubovanju ponižanjem in poskusom, da bi posameznika skrčili na zapis v arhivu. Ypi nas opominja, da dostojanstvo ne pomeni zmage, temveč vztrajanje.«
Pokončna je tudi meditacija o tem, kako se spominjamo, kako pripovedujemo o življenjih drugih ljudi in kako naj ostanemo ljudje v časih, ko imata človeškost in človečnost vse manjšo veljavo.
Svobodna s podnaslovom Odraščanje ob koncu zgodovine je leposlovni prvenec Lee Ypi, v katerem pripoveduje o svojem otroštvu v strogo nadzirani družbi komunistične Albanije, o zlomu sistema in prehodu v liberalni kapitalizem. V živahnem, humornem slogu ponudi dragocen vpogled v albansko družbo, o kateri se je zaradi politike popolne izolacije predsednika Enverja Hoxha izjemno malo vedelo, in spodbuja k razmisleku o konceptu svobode.
Avtorica se je rodila v Albaniji v času stalinističnega režima, ki je bil obdobje solidarnosti in upanja, hkrati pa čas pomanjkanja in političnih čistk. Konec leta 1990 je komunizem oz. socializem padel, Albanija je postala demokratična večstrankarska država. A kmalu so se tovarne začele zapirati, službe so izginjale, država se je znašla na robu bankrota. Upanje stare generacije se je izjalovilo in Lea Ypi se je podobno kot drugi mladi morala soočiti z negotovostjo, ki jo je prinesla svoboda novega sistema.
Kot zapiše v epilogu, si je knjigo sprva zamislila kot filozofsko primerjavo idej o svobodi v liberalnih in socialističnih tradicijah, ko pa je začela pisati o ideologijah in idejah, so se te prelile v ljudi. Za njeno družino je socializem pomenil zanikanje vsega, kar so hoteli biti, zanikanje pravice do raziskovanja sveta, po drugi strani pa avtorica liberalizem enači s prelomljenimi obljubami, poteptano solidarnostjo, s pravico do dedovanja privilegijev in ignoriranjem krivic. Knjigo sklene z zmernim optimizmom: »Moj svet ni nič bližje svobodi kot svet, ki so mu skušali uiti moji starši. Ne ta ne oni tega ideala ne dosežeta. Toda obema je spodletelo na konkretne načine, in če jih ne bomo zmogli razumeti, bomo za vedno ostali vsak na svojem bregu. Svojo zgodbo sem zapisala zato, da bi pojasnila, zbližala stališča in nadaljevala boj.«
Lea Ypi v Britanski knjižnici (British Library)
O avtorici
Lea Ypi je profesorica politične teorije na Londonski šoli za ekonomijo in politologijo in častna profesorica filozofije na Avstralski državni univerzi. Rojena je v Albaniji, diplomirala je iz filozofije in književnosti na rimski univerzi La Sapienza, doktorirala na European University Institut in bila podoktorska raziskovalka na Nuffield College Univerze v Oxfordu. Je avtorica knjig Global Justice and Avant-Garde Political Agency, The Meaning of Partisanship (z Jonathanom Whitom) in The Architectonic of Reason, ki so izšle pri založbi Oxford University Press. Njena najnovejša knjiga Svobodna je v izvirniku izšla pri založbi Penguin Press; leta 2022 je zanjo prejela Ondaatjejevo nagrado in nagrado za najboljšo biografsko knjigo Slightly Foxed First Biography Prize; prevedena je v trideset jezikov. Na akademskem področju je prejemnica nagrade Britanske akademije za odličnost v političnih znanostih in nagrade Leverhulme za izjemne raziskovalne dosežke. Je sourednica revije Political Philosophy in občasno piše za The Guardian in Financial Times.
Prevajalka Sandra Šukarov o knjig
»Spomini Lee Ypi na otroštvo v skrivnostni deželi, naši nekdanji sosedi, svetilniku komunizma in ‘najbolj svobodni državi na svetu’, so duhovito, doživeto in na trenutke trpko branje za vse, ki smo odraščali v jugoslovanskem socializmu in vsaj tu, v Sloveniji, k sreči doživeli precej mehkejši prehod iz ‘zlate svobode’ v ‘svobodni svet. Svobodna pa bo nedvomno osvojila tudi bralce, ki se v učilnicah niso več učili poštevanke pod strogim, a dobrohotnim pogledom tovariša Tita. Svoboda, individualna in kolektivna, ni samoumevna in ni enaka za vse, ne glede na zemljepisno lego in politični sistem. Lea Ypi nas o tem opominja na najboljši možni način.«
Izpoved
Marijan Zlobec