V torek, 3. februarja, založba Mladinska knjiga vabi ob 11. uri v Knjigarno Konzorcij na predstavitev novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige: Iskanje življenja (Iida Turpeinen), Palisandrovec (Gaël Faye), Moje tretje življenje (Daniela Krien), S seboj bom odnesla ogenj (LeïIa Slimani) in Narejeni iz krivde (Joanna Elmy).
V pogovoru z urednico Darjo Marinšek bodo knjige predstavili prevajalke Janina Kos, Saša Jerele, Julija Potrč Šavli in Sanda Šukarov ter prevajalec Borut Omerzel.
Iskanje življenja
Ljudi od nekdaj žene sla po znanju
Nuja po raziskovanju narave je botrovala številnim velikim odkritjem in razmaknila meje našega sveta. A kadar je preglasila razum in se sprevrgla v obsedenost, je povzročila tudi veliko škode in pripeljala do nepovratnega uničenja. To je zgodba o obsedenih zbiralcih, neutrudnih znanstvenikih in predanih naravovarstvenikih, ki se že od nekdaj podajajo v neznano in premikajo meje našega sveta.
Tri stoletja dolga pustolovščina
V pustolovščini, ki se razteza skozi tri stoletja, od Velike severne ekspedicije v Beringovem morju leta 1741 pa do sodobnega sestavljanja koščkov uganke o davno iztrebljenem mogočnem bitju blizu Helsinkov sredi 20. stoletja, finska pisateljica Iida Turpeinen splete epsko pripoved o velikih človeških ambicijah in želji, da bi oživili tisto, kar smo v svoji zaslepljenosti uničili.
Iz finščine je roman prevedla Julija Potrč Šavli.
Palisandrovec
Drugi roman Gaëla Faya, avtorja nagrajene Male dežele, skozi usodo štirih generacij naslika pretresljivo ruandsko zgodovino. Aktualna zgodba o boju proti pozabi, ki je osvojila prestižno Renaudotovo nagrado in Goncourtovo nagrado Slovenije, nas opominja, da moramo še naprej govoriti o tem, kar se je zgodilo, in to zgodbo posredovati novim generacijam, dokler se kaj takega ne bo nikoli več nikjer ponovilo.
Skrivnosten kraj, ranjen in poln upanja obenem
Monotonijo Milanovega pariškega vsakdana nekega dne pretrga nepričakovan prihod malega Clauda, »bratranca« iz Ruande. A ravno, ko se Milan privadi njegove družbe, deček ponovno izgine, starši pa ob sinovih vprašanjih molčijo. Mamina rodna Ruanda ostaja skrivnosten kraj, ki se občasno pojavlja le v televizijskih poročilih o vojnih grozotah, dokler se Milan kot mladenič ne odpravi obiskat svoje oddaljene družine. Tam odkrije svet, poln zamolčane preteklosti, pa tudi hrepenenja po odrešitvi. V deželi, ki si po genocidu skuša zaceliti rane, med ljudmi, ki si prizadevajo za dialog, odpuščanje in spravo, najde Milan svojo prihodnost.
Prevod je delo Janine Kos.
Moje tretje življenje
Kako živeti, ko se življenje konča? Kdo sploh sem brez moža, brez otroka, brez službe? .
Odličen roman z veliko mero rahločutnosti raziskuje žalovanje, krivdo in možnost, da si človek po veliki izgubi znova ustvari svet, svoje »tretje življenje«.
V čustveni in intimni zgodbi nemška pisateljica Daniela Krien pokaže, da se življenje včasih začne šele na koncu. Knjiga je bila nominirana za glavno nemško književno nagrado in je tako kot avtoričin prejšnji v slovenščino prevedeni roman Ljubezen v stiski postala mednarodna uspešnica.
Roman je prevedla Sanda Šukarov.
S seboj bom odnesla ogenj
Francoska pisateljica maroških korenin Leïla Slimani nas v zaključku osupljive zgodovinske trilogije popelje v sodobni Maroko, v katerem po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije. V deželi, kjer se želje po vsesplošnem preporodu tepejo z islamističnim ekstremizmom, se mlade generacije ozirajo v svet. Je mogoče ljubiti deželo, ki ti ljubezni ne vrača?
Pod prevod trilogije se podpisuje Saša Jerele.
Narejeni iz krivde
Drzen bolgarski roman o dediščini družinskega nasilja in kolektivnih travm.
Romaneskni prvenec bolgarske avtorice Joanne Elmy je pretresljiva pripoved o treh ženskah – babici Evi, hčeri Liliji in vnukinji Jani – ki jih poleg sorodstva povezuje globoko zakoreninjen občutek krivde. Vsaka izmed njih nosi breme pritiskov in pričakovanj, ki jih nalagata družina in družba; vse tri se, vsaka po svoje, borijo za lastno identiteto.
Nagrajeni roman o kolektivnih travmah tranzicijske generacije
Zgodba, ki se razteza od začetka komunizma do sodobne Bolgarije in izseljenske izkušnje v Ameriki, razkriva razpoke med generacijami, razpadle odnose med starši in otroki ter iluzijo življenja na zahodu. Joanna Elmy v njej iskreno in brez olepševanja spregovori o družinskem nasilju, migracijah in kolektivnih travmah tranzicijske generacije. Za roman je prejela najpomembnejšo bolgarsko nagrado za mlade avtorje in se že na začetku pisateljske poti uvrstila med najprodornejše glasove mlade bolgarske literature.
To je zgodba treh žensk, Eve, Lilije in Jane, zgodba babice, hčere in vnukinje, ki se vsaka po svoje borijo za preživetje. Eva si skuša zgraditi življenje v bolgarski monarhiji, njena hči Lilija v komunistični državi, vnukinja Jana pa se v času bolgarske tranzicije poda v obljubljeno deželo Ameriko. Joanna Elmy v romanu iskreno spregovori o nasilju v družini, migracijah in kolektivnih travmah. Delo je prevedel Borut Omerzel.
Marijan Zlobec