V okviru 9. Zimskega festivala bo v torek, 17. februarja, ob 19. uri v Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije nastopil Slokar kvartet pozavn, ena najdlje delujočih in mednarodno uveljavljenih komornih zasedb za pozavne na svetu. Koncertni večer bo potekal v sodelovanju z gosti s Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kar poudarja povezavo med vrhunsko izvajalsko prakso in izobraževalnim okoljem ter odpira prostor za medgeneracijski dialog.
Branimir Slokar, foto SF/Darja Štravs Tisu
Program kot pregled zgodovine in razvoja zasedbe za pozavne
Program koncertnega večera je zasnovan kot razgiban, a pregledno strukturiran lok skozi zgodovino glasbe za kvartet pozavn in sorodne zasedbe. Med drugim bodo obiskovalci slišali Jubilejno uverturo Jeana-Françoisa Michela in Fanfare za salpinks Simona Candotta, deli, ki izhajata iz signalne in ceremonialne funkcije trobil. Baročni del programa dopolnjujeta Fili mi, Absalom, SWV 269 Heinricha Schütza ter Kanzona za igranje v prvem tonu, Ch. 170 Giovannija Gabrielija, ki razkrivata zgodnjo rabo pozavn v sakralnem prostoru in večzborni zasnovi ter njuno vlogo kot povezovalnega glasbenega glasu.
Ben Green, foto Festival Ljubljana
Klasični del programa prinaša Pet plesov iz zbirke Terpsichore Michaela Praetoriusa ter Uverturo iz opere Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, s katero se zasedba za pozavne umešča v okvir klasičnega glasbenega gledališča in razsvetljenskega idejnega sveta. Zaključni del koncerta se slogovno odpira proti glasbi 20. stoletja in popularnejšim zvrstem: Portret Georga Gershwina Georga Gershwina, Izbor filmske glasbe Nina Rote, Izbor iz muzikala Zgodba z zahodne strani Leonarda Bernsteina ter Presenečenje Lojzeta Krajnčana razkrivajo izrazno prožnost pozavne in njeno vpetost v jazz, filmsko glasbo in sodobno orkestralno produkcijo.
György Gyivicsan, foto umetnikova spletna stran
Zasedba z večdesetletno mednarodno tradicijo
Slokar kvartet pozavn, ustanovljen leta 1973, sodi med pionirske komorne zasedbe svojega instrumenta. V več kot petih desetletjih delovanja je ansambel nastopil na številnih uglednih koncertnih odrih, festivalih ter v radijskih in televizijskih produkcijah po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji. Pomemben del delovanja kvarteta predstavlja naročanje in premierno izvajanje novih del, s čimer je zasedba bistveno prispevala k razvoju in razširitvi literature za kvartet pozavn, ki je bila v času ustanovitve ansambla še razmeroma omejena.
Wassil Christov, foto splet
Branimir Slokar – izvajalska praksa, pedagogika in razvoj inštrumenta
Ustanovitelj ansambla Branimir Slokar velja za eno najvplivnejših osebnosti sodobne mednarodne pozavnistične prakse in pedagogike. Poleg bogate solistične in komorne kariere je znan po dolgoletnem pedagoškem delu na uglednih evropskih glasbenih institucijah. Posebnost njegovega delovanja je tesno povezovanje poustvarjalne prakse z razvojem instrumenta: Slokar je sodeloval pri razvoju lastnih modelov pozavn in ustnikov, ki jih uporabljajo številni profesionalni glasbeniki, ter s tem prispeval k ergonomiji igranja in trajnostnemu pristopu k instrumentalni tehniki. Ta razmišljanja se odražajo tudi v njegovem delu z ansamblom in pri sodelovanju z mladimi glasbeniki.
Slokar kvartet pozavn
Člani kvarteta in pedagoška razsežnost koncerta
Ob Branimirju Slokarju kvartet sestavljajo György Gyivicsán, Wassil Christov in Ben Green, vsi dejavni kot solisti, orkestrski glasbeniki in pedagogi na priznanih evropskih ustanovah. Njihovo skupno delovanje temelji na povezovanju vrhunske izvajalske ravni s prenosom znanja, kar se odraža v sodelovanju z mladimi glasbeniki, mojstrskih tečajih in pedagoških projektih. Koncert v Ljubljani tako ne predstavlja zgolj koncertnega dogodka, temveč tudi stičišče različnih generacij in izkušenj znotraj sodobne glasbene prakse.
Marijan Zlobec